Zakaj smo ljubitelji živali ponavadi zasmehovani?

[Mel]

Ah, tega z baterijami sem pa tudi jaz že navajena. Samo potem so nekateri postali kao malo bolj izvirni in so me začeli spraševati če je na akumulator, predvsem pri starejšemu yorkiju, ki je malček večji. Ko smo še imeli sky terierja so se obvezno norčevali, da radiator na vrvici vozim okoli. Tako, da to z baterijami zdaj kar preslišim.
.

Jaz jim odgovorim, da smo ekološko osveščeni in je moj že na sončne celice. Potem jih vprašam, kdaj se bodo za njihove kerozinarje kaj podobnega omislili. 

[Lanabela]

moji so na dizel

[pokica]

Na srečo, jaz komentarja, da imam psa na baterije, ne slišim. Ubistvu, do sedaj nisem slišala niti enega slabega ali negativnega komentarja ampak ravno obratno. Samo navdušenje, lepe besede in pozitivni komentarji. In se pravzaprav že dobra pol leta sprašujem, če vseeno nismo malo bolj razgledani, v tem smislu, kako danes gledamo na (manjše) pse - na splošno. Čeprav na zgoraj prebrano, vseeno dvomim. 

Pa še ena zadeva me je zelo presenetila. Cca en mesec nazaj, je bilo na oglasni deski v bloku obvestilo, ki me je šokiralo. Bilo je namreč opozorilo lastniku psa, naj takoj preneha tepsti svojega psa, da vsi vemo kdo je, da se psov ne tepe in če ne bo prenehal sledi prijava inšpekciji in policiji. Nekako tako je pisalo. Čeprav se javno ni govorilo o tem in se še danes ne ve, kdo je to bil (je velik blok in veliko psov) niti kdo je opozorilo napisal, je pa le nekaj. Človek, za katerega večina sumi, da je bil on, psa na srečo nima več. Ampak, najbolj žalostno je pa to, da si ne bi niti v sanjah mislila, da je on bil ta "pretepač" niti bi si lahko to mislila za vse ostale lastnike psov v našem bloku. Idealiziranje? Mogoče.

Hotela sem povedati, (čeprav je tepež skrajnost) da tudi tukaj tolerance ni več in se stvari verjetno počasi le spreminajo - na bolje.  In moramo biti optimisti, da bo nekoč z vsemi rečmi tako. 

Mislim, da sem malo zašla s teme .... Se opravičujem. 

 

[pokica]

Driska - vriska  
Yo, se popolnoma strinjam. Ni mogoče vedeti, kaj se je v resnici dogajalo v tem primeru.

Vendar, je včasih/vedno, bolje zagnati paniko (mogoče) brez veze (tako kot v tvojem primeru), kot pa da bi enkrat pa res zamočili in take stvari spregledali.

Ponavadi so ljudje še preveč tolerantni in se na take reči niti ne ozirajo, zato me je to obvestilo na oglasni še toliko bolj presenetilo.   



 

[pokica]

A ta cvilimož je on?  

Bezeg je pa zelo lepo povedano!  

[Kimi*]

Moti pa me predvsem drugo predalčkanje, in sicer: mahne kosamte pse si omislijo mestne afne. Če si dekle omisli majhnega psa in ima to smolo da živi v mestu in si, bog ne daj, dovoli z njim kdaj v mesto na kavico jo večina avtomatično obsodi, da ima psa za modni dodatek.

Ja tole gre pa tudi meni zelo v nos. Po službi grem vedno najprej po svojo psico v varstvo (pred službo pa jo tja seveda preljem) in kakšni pogledi sledijo ko 'mestna damica' v visokih petah pelje svojega baterijskega psa po cesti, če se pa slučajno s kolegicami ustavi še na kavi pa itak katastrofa. U bistvu me sploh ne 'užge' več, je pa skrajno nesramno in nikogar nič ne briga če svojega psa peljem ven v visokih petah (no u bistvu ga ne peljem ven, ampak samo iz lokacije na lokacijo, ampak tega nisem dolžna nikomur razlagati).

lpk

[Yo]

...za UNICEF, RK ipd. dobrodelne inštitucije ne dajem nič denarja, pomagam pa po svojih močeh živalim...

Tudi jaz ne. Zaradi tega, ker ne maram dajat tisto malo, kar sem sposobna prispevat inštitucijam, ki potem seveda vzamejo še svoj delež, ki ponavadi niti ni majhen.
Če imam kaj "viška" pomagam finančno, če ne gre, pomagam z nasveti ali pomočjo pri oskrbi in negi. To znam. Ne spuščam se pa v stvari, ki jih ne poznam dovolj, to pa vključuje tudi mnoge oblike pomoči ljudem, kar nam mnogokrat tako radi očitajo. Če nečesa ne obvladam, se v to ne spuščam, ker lahko naredim več škode kot koristi.
Če bi vsak pomagal pri tem, kar pozna/ obvlada, bi bil svet veliko prijaznejši in lepši - pa ne glede na to, komu pomagaš.