Čehoslovaški volčjak

No tako. Že dolgo govorim, da si bom mogolče enkrat privoščila....in ko se je pokazala priložnost, sem končno zbrala pogum.
Vani oziroma Veni (da ni preveč podobno Laki), stara 12 tednov:
https://www.flickr.com/photos/116482612@N04/19002914196/in/dateposted-public/

Kaj zelo veliko pametovat po enem tednu ravno še ne morem (sem prej dovolj in napisala tudi nekaj neumnosti), lahko pa že zdaj rečem, da sem dobila neka povsem drugega od pričakovanega. Najprej. Od polarca v njej ne vidim nič. Je pa res, da se izredno lepo odziva na metode, ki jih uporabljam pri polarcih. Od nemca v njej vidim veliko, a je veliko njenega vedenja in reakcij drugačnih tako od nemcev kot tudi ostalih psov, s katerimi sem kdaj delala. Kar se mene tiče izjemno zanimiva živalca. Že sedaj lahko rečem, da plašnosti ni niti za vzorček. Lahko rečem, da ima zelo močan, stabilen karakter in je povsem neobčutljiva na hrup (prvi večer sem jo imela na dvorišču za vsak slučaj še na fleksu. V temi je šla raziskovat na pod, kjer se je fleks zataknil za kosilnico. Namesto da bi ostala tam in cvilila ali paničarila, je je lepo mirno prišla ven in vlekla kosilnico za seboj, na klančini jo je kosilnica dohitela, ropotalo je kot pri norcih, ona se je pa samo odmaknila in tekla vzporedno s kosilnico, potem pa mirno počakala, da sem jo odvozlala).

Do ljudi je izrazito zaupljiva in prijazna, tako da je moram edino paziti, da ne lazi k tistim, ki jim to ni všeč. Čeprav do enajstega tedna ni bila na povodcu in ni videla prometne ceste, je šla že prvič ven brez problema. S psi razen z mamo ostalimi mladiči iz legla ni imela stikov. Sprva je bila do psov zelo previdna, zlasti jo je motilo lajanje. Po dveh dneh se je z neznanimi psi že igrala. Ima zelo zanimiv pristop, ki ga pri enako starih mladičih nisem vajena - zelo spoštljiv a ne izrazito podredljiv, v bistvu je pristop zelo podoben kot ga ima Laki. Razlika je v tem, da je Laki rabila eno leto, da se je naučila tega, kar je ta žvav prinesla že iz legla.

Silver in Laki sta jo sprejeli (glede na njun siceršen odnos do psov, tudi do takih, ki so prišli gostovat) presenetljivo sovražno. Ne ravno tako, da bi jo strgali, je pa bilo ogromno renčanja in tudi par klofut je padlo, če je prišla preblizu. Veni se zaradi tega ni pretirano sekirala, renčanje je ignorirala, klofute je vzela na znanje in je pustila njun osebni prostor pri miru. Zdaj se je situacija že zelo umirila, Vani ju čisto počasi osvaja. Laki ji občasno že dovoli, da se jo dotakne, Silver sicer še ne, a Vani že lahko spi na istem kavču ne da bi jo dobila po nosu.

Ena stvar, na katero so me opozorili že pred nakupom je ta, da je zelo nerada sama. Noben pes, zlasti ne mladič ni rad sam, polarci so pri tem kar izraziti, ampak Veni je pa res ZELO nerada sama. Kar pomeni, da me mora imeti na očeh. Tudi kadar spi se ne morem izmuzniti iz sobe, ne da bi to opazila in prišla za mano. Niti ograjce čez katero vidi, ne sme biti vmes. Ves čas jo imam za petami. Kar mi sicer ni všeč, a kaj češ. Ko moram od doma ali res nimam časa zanjo, jo enostavno zaprem v boks (ne, žal nisem imela časa, da bi jo postopno in na lep način navadila na boks), punca sicer zelo vztrajno protestira, zavija in razgraja, ampak ko pridem domov in jo odprem ni videti prav nič stravmirana.

Še eno presenečenje je to, kako lepo uboga navodila. Zelo hitro sva bili zmenjeni, da počaka, ko odprem vrata, da se vsede ko fehta in podobno. Dva dni sem morala imeti uče na pecljih, da sem ji težila, kadar je hotela kaj zgrist, zdaj približno ve, kje so njene igrače in škatle, ki jih lahko uničuje kolikor ji zobje dajo. Prepovedane stvari zaenkrat pusti pri miru. Z izjemo čevljev. (hvala lepa gospod vzreditelj, gor ste spravili odlične pse, samo prosim, ko boste imeli naslednje leglo, dajte jim za trgat kaj drugega, ne čevlje). Trenutno imamo čevlje na vrhu omar, na peči, celo na mizi.

Ko smo že debatirali o delovnih sposobnostih: kolikor lahko ocenim mladiča, ima punca potencial. Z njo se bo definitivno dalo delat. Ne vem če bo meni uspelo kaj narediti z njo, a če mi ne bo, to ne bo po krivdi psa. Navsezadnje, njena babica ima med drugim narejene izpite za reševalnega psa (res pa je, da je edina čsw v bazi podatkov, ki ima izpit za reševalnega psa višje stopnje) in sledarski izpit IPO3. Kar pomeni, da se delat z njimi da tudi kaj bolj zahtevnega, očitno pa zdaleč ni tako lahko delat z njimi kot recimo z dobrim nemcem, ker bi bilo sicer opravljenih izpitov v podatkovni bazi veliko več.

Več slikc:
https://www.flickr.com/photos/116482612@N04/sets/72157654473547848?fb_action_ids=915101081883173&fb_action_types=og.shares