Čehoslovaški volčjak

[Lanabela]

Tako je, tista ki leze v gobec je Veni. Samo ne bi rekla, da je Majk kazal zobe, veni ga je pa mirila. Spodaj imaš slikco prej in potem.


[slika je izbrisana]

[slika je izbrisana]

[Lanabela]

Ej Bamfel, se mi zdi, da si zadela žebljico na glavico. Nekaj takega je moralo biti. Je pa zanimivo, koliko podrobnosti potem najdeš na fotografijah, ki jih v živo sploh ne opaziš. Je pa tako kot vedno - zelo veliko fotografij, pa malo res dobrih.

[Lanabela]

Srečanje češkoslovašlih volčjakov Smuk nad Semičem
https://www.flickr.com/photos/116482612@N04/albums/72157657127578504

[Lanabela]

Pvonovemberski sprehod:
https://www.flickr.com/photos/116482612@N04/albums/72157660796000492

[Lanabela]

Kako vam gre v šoli in sicer? Vas zelo matra puberteta?

[Lanabela]

O super!
Bi rekla, da sta si kar podobna. Ta fora z navezanostjo na enega gospodarja je tudi pri njej tolikšna, da je že kar moteča. Ograje sicer ne preskakuje, ker raje sploh ne zapiram vrat. Ve do kod lahko gre in to spoštuje, če se jo zapre, pa hoče ven in vrata ne bi dolgo zdržala. Čuvaj zaenkrat še ni, to se pokaže kasneje.
Veni se sicer vsaj v naši okolici ne bojijo. Sosedje in znanci, pa tisti, ki se srečujemo med sprehodi jo imajo radi, se jo upajo božat in igra se z njihovimi psi. Bolj problem so poznavalci in "poznavalci" psov, ki mi včasih gredo že orenk na živce z neprestanim ponavljanjem kako so to zanič psi, zaradi vkrižanja volka plašni in zajebani, kako so pogoreli tako v naši vojski kot v policiji, kako je edini ČV, ki je pri nas delal reševanje poklal markerje, pa kako bo Veni poklala Laki in Silver. Edino, kar se spreminja je starost, pri kateri bi se mi morale začeti dogajati katastrofe. Ki jo sproti zvišujejo, ko Veni raste.
Lajat se je naučila od Laki in ker bom lajanje rabila, jo učim, da se da v določenih okoliščinah z lajanjem tudi kaj izsiliti in je včasih tudi nagrajena - tako da zdaj laja kar solidno. Zjutraj imam za budilko naštiman radio in če ji je glasba všeč, zraven "poje". Zanimivo je, da prepeva ob popevkah, na posneto volčje ali pasje tuljenje pa ne reagira sploh. Do psov je zaenkrat še vedno povsem neproblematična - do tujih je vljudna, na majhne pazi, z domačimi se pa gredo tudi precej grobe igre. Laki sicer zelo potrpežljivo prenaša njene nesramnosti (ko se ji na sprehodu obesi za rep ali za vrat ali pa jo ščiplje v zadnje tace), ji pa da med igro pogosto vedet kdo je glavni. Ker je Veni že večja in težja od nje, jo Laki spravi na hrbet s pravimi rokoborskimi prijemi.  Žaliboh so pa nekateri drugi psi do Veni še vedno izedno grobi, ne v smislu da bi jo zares napadli ampak  smislu zbijanja po tleh. Kao u igri. Sicer ne pustim, ampak se zgodi. Zadnjič se je en malinuc med tekom od strani tako zabil vanjo, da je ostala na treh tacah. Ona nič, bi se šla naprej podit z njim po treh tacah, jst pa čist panična da je šlo nekaj v kolenu direkt k mojemu veterinarju, pa me je potolažil, da je bil udarec tik pod kolenom in da bo ok. No dober teden mirovanja sva vseeno pokasirali in lahko si predstavljaš kakšna je bila ob nakopičeni energiji.
Mačkov se še vedno boji. Mama ima zdaj mladega mačka, ki ga je pobrala na cesti. Veni se ga upa povohat po hrbtu, če mu jaz skrijem glavo, če pa jo samo grdo pogleda, se pa raje umakne na varno. Ta maček ima sicer majhne pse rad, tako da mislim, da se bosta sčasoma spoprijateljila.
Puberteta se ji fejst pozna. Odpoklic je še vedno zelo dober, ima pa krajšo koncentracijo kot prej, zato se neke hude poslušnosti niti ne greva. Iskanje in sled pa ima čedalje rajši. 
Pa preizkuša seveda, kaj se zgodi, če kaj naredi po svoje...klasika pač. Z največjim užitkm odpira vrata, najraje seveda v kuhinjo, kamor sicer smejo psi  samo takrat, ko sem zraven jaz. Sicer imam na teh vratih zapah že zaradi Silverce, ampak Silver si drzne vlomit v kuhinjo samo če mene ni doma, Veni pa takoj ko obrnem hrbet. Mi še ni prišlo čist v refleks, da moram zariglat za sabo vselej, ko stopim iz kuhinje. Če ji uspe, v hipu ukrade vsako meso, ki ni v zmrzovalniku. Doseže na vse pulte, odpret zna vse omare, ki niso na trdo zaklenjene s ključem in seveda tudi hladilnik. Sem jo že zalotila, da je odprla celo pečico. Enkrat mi je zmaknila celega pšanca medtem ko sem skočila v klet po čebulo, ga skrila v dnevno za kavč in ga potem tam lepo v miru pojedla, medtem ko sem ga jaz iskala po kuhinji in pod stopnicami, kamor ponavadi odnesejo ukradene stvari. Tako da solgčas nam ni.

[Lanabela]

Vau, čestitam. Sicer se pa tudi pri Veni opazila, da tisto, kar se "zmeniva" načelno potem drži, fizične ovire pa ne.
Naj se mu noge čimlepše zacelijo.