Saj je le pes

[scythe]

se moram ponavljat: zato, ker so mnenja, da pes ni za v stanovanje in da je to slabo za zdravje bla bla bla ...

Oprosti, sicer sem prebrala celo temo vendar nisem našla konkretnega razloga zakaj te starši ne bi peljali z avtom. Sedaj vidim, da je bolj problem v tem, da bi živela s psom v stanovanju.

Kaj pa če bi poprosila kakšnega forumaša (iz tvoje bližine), ki ima psa v stanovanju, da začne prihajati k vam na obisk. Najprej brez psa - potem čez nekaj časa s psom in ko ga bodo tvoji starši "vzljubili" naj pove, da živi s psom v stanovanju. Sicer mogoče malce dolgotrajen postopek vendar bi tako lahko videli (od nekoga, ki mu zaupajo), da stvar ni tako grozna (kajti mislim, da četudi jim boš skakala po glavi, da boš enako zdrava s psom ali brez - da ne bodo dojeli bistva).

Samo ideja

enostavno ne vem, kako naj začnem, kako naj napeljem pogovor na to (take stvari mi ne gredo preveč od rok)...

Najprej se moraš dobro pripravit. Tako kot sem ti rekla - narediti dober načrt. Potem pa enkrat po kosilu prosiš starše, če se lahko o nečem pogovorite (če ne znaš ovinkarit slučajno ).

Kar pa se tiče brata. Jaz bi na tvojem mestu čimprej zbrala denar in mu vrnila, da ti ne bo nikoli več očital!! Mater - jaz sem bratu prepustila super računalnik, za katerega sem tudi jaz dala denar, samo zato, ker vem, da bo umrl od žalosti če ne bo mogel igrati najnovejše igrice, jaz pa nimam teh potreb in sem zadovoljna z manj zmogljivim računalnikom).

alkohola ne pijem in tudi ne plačujem - zato "bogvekakšnega" odrekanja ne bom imela, za pijančevanje mi ni).

Sploh se ne gre za pijančevanje Ko sem prvi teden (1.letnik faxa) potegnila črto in izračunala koliko sem zapravila samo za kave in sokove v 1 tednu me je zabolela glava. Veš na faxu se velikokrat zgodi, da imaš pol urce frej (ali pa 1 uro in več) in takrat se pogosto skoči na kavico. In hitro so ti stroški ogromni - sploh ne rabiš pit alkohola (samo za informacijo - torej v prvem tednu prvega letnika sem zapravila 1000sit na dan). 

Upam, da ti bo uspelo Sammy.

[AklAm]

? da slišim ... (oz. preberem).

Odgovor je pravzaprav moj prvi post.

po tvojem naj torej spakiram svoje stvari in se poberem (čim prej, tem boljše). bi, če bi bila finančno preskrbljena, tako pa bom morala sprejemat nekatere pogoje in zahteve dokler ne dobim službe. takrat pa - adios amigos ....

Logično, da se prilagajaš, če živiš pri starših. Jaz psa še zdaj ne peljem v mamino stanovanje. Ko (če) ti bo prekipelo, boš naredila isto kot sem jaz. Govorim pa o študiju in ne o zdajšni situaciji. Dokler ne spakiraš, se mi zdi prav, da se prilagajaš.

[Sammy]

tinchy, fajn da si se oglasila! ne, jaz sem v 3. letniku, torej grem na faks čez slabe dve leti ...

[Sammy]

no, če greš v ljubljano, pa prvo leto ne boš zadovoljna s cimrami, se javi!

[Sammy]

tincy, poznam eno punco, ki je prav tako 4. letnik in je tudi na forumu (čeprav že dolgo ni dejavna - "nikar"). mislim, da bi bla pripravljena biti z nekom, ki ima s sabo psa (tako je tudi napisala na začetku te teme). lahko ji kaj omenim .

[Sammy]

Se strinjam.

[čara]

Pogovor v smeri, da je pes tvoj, tvoja odgovornost in je zate kot otrok, ki ga nočeš pustiti samega, ker veš, da ne bi bil deležen primerne oskrbe in vsega kar potrebuje. Zato ker je tvoj prijatelj in ker ogromno študentov ima psa s seboj v stanovanju. In dopolnjuje tvoje življenje, te razveseli, pomiri ko si pod stresom in ker je svež zrak koristen. Tiste ura, minute med pavzo učenje je najbolje izkoristit s športom, sami brez psa pa se mi ne bi ljubilo... Zredila bi se, postala čemerna, pogrešala psa in mislila nanje in se ne bi mogla skoncentrirati na študij. (to bi se verjetno zgodlo pri meni)

[Samoyed lover]

Sem prebrala par strani vaših postov in se mi zdi kar malo kruto, da starši ne pustijo psa v stanovanje. Za vse tiste, ki jim starši ne pustijo v stanovanje. Povejte jim to:

1. Pes je živo bitje, ustvarjen je bil za življenje z človekom, že od kar je volk prišel po hrano k človeku in se mu podredil. Psi od takrat živijo z človekom.

2. Tako, kot VSA živa bitja tudi psi potrebujejo veliko ljubezni in tesnega stika z ljudmi.

3. Vprašajte starše kako bi se oni počutili, če bi jih kdo imel na vrtu v pesjaku. In ne pustite, da bi vas pregovorili s tem češ "pes je pes, človek je človek" rečite jim, da se pes nič kaj ne razlikuje od človeka. Človeka brezmejno ljubi, torej ima ČUSTVA, tako kot ČLOVEK, potrebuje NEGO, kot ČLOVEK, potrebuje LJUBEZEN tako kot človek, torej v čem se človek in pes razlikujeta razen po tem, da pes ne zna govoriti? Pa saj pes zna govoriti, vendar po svoje ima svojo govorico, govorico človeka.

Stara sem 13 let in moram reči, da si ne znam in ne morem predstavljati, kako bi bilo če bi morala moja Samojedka biti v pesjaku. Sploh Samojedi, ki potrebujejo še posebej tesen stik z ljudmi. Jaz nisem imela problemov, ker živimo v bloku.

Sem pa imela probleme s tem, ker sem si pri 11 letih zaželela Samojeda in sta psa bila prepričana, da nisem zmožna skrbeti zanj. Ampak se je na vsezadnje obrnilo drugače. Psa vsak dan peljem na 14km dolg sprehod, vsak dan vadim trikce z njo, vsak dan jo češem, čistim ji zobe in ušesa in vse kar potrebuje.

Jaz moja starša razumem, ker veliko otrok govori češ " Joj jaz bom zeelo lepo skrbela za psa, vsak dan ga peljala ven..." in bla bla na koncu, pa so starši tisti, ki morajo psa voziti ven, ker otrok raje čepi za računalnikom. Groza!