Saj je le pes

[Lanabela]

zato, ker ljudje, ki vidijo psa z nagobčnikom takoj posledično pomislijo na to, da je pes nevaren. meni pa to ni všeč.

Kaj pa potem. Si vsaj tacat po njem ne upajo. Kaj pa mene briga kaj si mislijo ljudje. Je pa ponavadi reakcija ravno obratna, sopotnike zanima, zakaj mora imeti tak prijazen kužek nagobčnik in se jim smili.
Sploh pa, predpis je tak kot je, če ti ni všeč, pač ne boš šla s psom na avtobus.

Dozdeva se mi, da bo najhujši problem najti lastnika stanovanja, ki ti bo dovolil imeti notri psa. S cimro načeloma ne bi smelo biti problema, mnenje njenih staršev pa je brez pomena.

[Moon]

Pa mora cimra nujno biti ? Kaj pa ce najdes se eno s psom ?

[Moon]

ja mora biti ... potem se najemnina razdeli ... če bi pa našla še eno s psom, bi pa blo tudi ok. čeprav več psov - več vragolij

joj, danes, ko sem šla Sammyju dat obrok, pa prišla nazaj v kuhinjo, ker so sedeli ostali družinski člani, pa se eden oglasi: "kakšna je to dlaka?" je bla ena v zraku ... zakaj jih tako moti?!

Aja ... no upam da se bo uredil.. 

[scythe]

Meni je ravno tako "ogabno" če najdem v juhi očetov las ali pa pasjo dlako. Zato se nima fotr kej za bunit  Ampak seveda, da se vseeno.  Kljub temu, da pes ni nikoli v zgornjih prostorih, se sem pa tja najde kakšna dlaka. Zaenkrat še ni bilo nobenih hudih scen - upam, da jih tudi vnaprej ne bo.

[Lanabela]

Na vratih kuhinje je napis: dlake so koristen dodatek hrani. Dokler gre za posamezne dlake jih nihče več niti ne opazi. Pod pogojem da so bele. Ko sem v soboto na tekmi našla v golažu črno dlako, mi ni bila nič všeč.

[scythe]

Moram priznati, da sem o tej temi kar precej razmišljala kajti slej ko prej bom tudi jaz morala na svoje (ja faksa bo enkrat konec in najbrž bo treba postati popolnoma samostojen ).

Sammy ne razumem tvojih staršev. Enostavno ne. Dovolijo ti psa, z njim živijo že 3 leta, pa so še vedno tako zoprni? (oprosti besedam). 

Razumem, da starši radi komplicirajo in postavljajo pogoje. Tudi meni so jih, kajti dala sem cel krvavi pot, da sem lahko dobila Astorja. Njihovi pogoji so bili: sama ga vzdržuješ (torej sama financiram VSE kar se tiče psa - pa sem redna študentka), pes ne sme v spalnice (v mojo sobo lahko), v kuhinjo in v dnevno sobo (no ja, na začetku je bilo rečeno, da sploh ne sme v hišo - do danes so že sami predlagali, da je lahko na hodniku). Pogoje sem seveda sprejela, kljub temu, da je Astor zame veliko finančno breme. Toda zmorem - se odpovedujem raznim pijačkam, žuranju vsak vikend, na faksu grem namesto na kavo raje v knjižnico študirat (tako nič ne zapravim pa še učim se  ). V glavnem malce odrekanja pa gre.
S tem hočem predvsem povedati, da se da veliko narediti, če imaš voljo, željo in cilj.

Pa da se vrnem k bistvu. Psa imate že 3 leta. Najbrž so ga plačali starši? Najbrž zanj plačujejo tudi hrano, veterinarja, šolanja? Zakaj te potem ne bi peljali z avtom na vlak? Kako pa sta hodila v šolo? Omenila si, da ste šli na morje - psa najbrž niste mogli teleportirati tja. Zakaj torej kompliciranje sedaj?  Ali se samo bojiš vprašati starše, če bi te peljali na vlak s psom vred?

Sicer ne vem kako je pri vas, ampak pri meni užge če pristopim h staršem z dobrim načrtom. Da vem kaj hočem, da imam že nekaj informacij in predvsem, da imam realen načrt kako nekaj izvesti (točno to sem morala narediti tudi, da sem jih prepričala za psa).
Torej - do faksa imaš še nekaj časa, pa vseeno vidim, da se že (miselno) pripravljaš. Dober začetek.

Naredi si načrt:
a) najti cimra že vnaprej (poišči nekoga iz vašega okoliša, šole, ki gre študirat v tisto mesto kamor greš ti. Idealno bi bilo, če je to nekdo ki ga malce bolje poznaš in da veš, da ima rad živali. Pogovori se s "potencialnimi kandidati", če že kaj razmišljajo o stanovanju etc. Napelji pogovor na to, da bi rada s seboj vzela psa, bla bla bla..... In potem, če je osebi za zaupati in da je resna v svojih namenih ji predlagaj, da bi lahko skupaj našli stanovanje. Sicer ni nujno, da imaš cimra že vnaprej - vendar je po moje vsaj malce lažje).
b) pripravi si finančno shemo (stanovanje bodo plačevali starši. Ponudi se, da sama financiraš psa - ne pozabi, morala se boš malce žrtvovati oz. narediti nekaj, da bodo oni videli korist v tem. Predstavi jim to idejo kakor, da jim vzemaš finančno breme na svoja pleča, da si sposobna prenesti takšno odgovornost...etc).
c) ko boš imela cimra jim povej, da ima ta oseba zelo rada živali. Da jo dlake ne motijo - ampak konec koncev boš tako ali tako zelo redoljubna (da jim utrdiš to vero že sedaj pridno pospravljaj doma ). In če bodo kdaj dlake vidne - se zgodi, saj tudi nam izpadajo lasje in so na določenih površinah vidni (ko smo ravno pri tem - kako norim ko pomivam kopalnico in je le ta vedno polna mamičinih las!!  )

V glavnem - to so moji predlogi. Pri meni vžge tako. Predvsem ne pali neko najstniško teženje oz. najstniške želje. Ponuditi jim moraš nek realen načrt, dobro predstaviti situacijo. Razmisliti moraš o vseh možnostih, premisliti o vseh vprašanjih, ki ti jih bosta morebiti postavila. Biti moraš trdna - da si to res želiš in da ni samo muha enodnevnica.

A že nakladam? Ni moj namen pametovanje, samo poskušam najti nekaj kar bi ti ustrezalo, kajti ta tema mi res že nekaj časa ne gre iz glave.

[AklAm]

Malce sem pozna, sem pozabila na tole temo.

Komu naj dam napačno številko? Ne vem, toda mislim, da si me narobe razumela. Itak, da si mislim stanovanje iskat sama, toda moji starši bodo želeli vedeti, kdo je lastnik in kakšen je.

Dooh. Človek se mora včasih znajt. Boš že pogruntala.

Ne, mene to ne skrbi. Mogoče je nekaterim čudno, ampak večino staršev skrbi za svoje otroke, jim ni vseeno zanje in želijo tudi imeti stvari pod kontrolo.

Večina skuša obdržati kontrolo, ja. In to čiiiiim dlje. Od človeka odvisno, kako dolgo si pusti dihati za ovratnik.

S kakšno cimro?

S takšno, ki ima posesivne ali pa preveč "zaskrbljene" starše. To povzroča obilico neprijetnosti.

Ampak to je zgolj moje mnenje, meni je tako uspelo. Razumem, da se ti zdi ravnanje tvojih staršev upravičeno, tudi meni se je včasih tako dozdevalo. Nekaterim se to dozdeva vse življenje. Kakorkoli. Če se boš ozirala na mnenje drugih, na njihove želje, opravičevala njihovo početje, se boš sama omejila. Rešitev je zelo preprosta. Sploh pa še imaš čas. Mogoče nas bo do takrat vse pomorila ptičja gripa, tako da se ne splača sekirat.