King Charles Španjel in Cavalier King Charles Španjel - čvek

[Khyim]

Sicer je tema o razstavah drugje, ampak ker že ravnokar tukaj poteka debata, bi jaz nekaj dodala.
Ulpi, mene tudi niso zanimale razstave, nekako so se mi zamerile že davno davno nazaj, še v stari Jugoslaviji, ko smo bili z našim prvim kodrom na eni in je bilo takrat precej snobovsko, pa še tiste levje frizurce iitd. pač ni bilo po našem okusu (sicer tele kodrske frizure mi še vedni niso všeč).
Mnenje sem čisto spremenila šele lani, ko sem se kot obiskovalec udeležila razstave v Trbovljah. Bilo je super luštno, Kimi je blazno užival, bil je krasen dan, lepo na travici smo sedeli in opazovali, meni je vse skupaj zgledalo kot en piknik; in takrat je mene prijelo, da bi se pa tudi jaz kdaj udeležila kakšne! In seveda da ne pozabim velikega plusa, spoznaš ogromno novih, zanimivih ljudi in kužkov in takšna spoznanstva se znajo spremeniti v lepa prijateljstva.
Naslednja je bila v Zagrebu, ko sem bila povabljena za družbo. Nepozabno!
Osebno so mi bolj všeč zunanje razstave, sploh če je lepo vreme in je družba ta prava. Kar pa se tiče pedenanja kužkov in razstavnih egocentrikov, ja, so in vedno bojo, ampak vseh ljudi se pač ne meče v isti koš. Tako kot se tu najdejo takšni ljudje, so pa na drugi strani kužki, ki teh razstav ne bodo nikoli videli (pa ne rečem, da bi jih morali), so pa celo življenje zaprti v pesjaku ali na verigah, travo ali gozd pa lahko opazujejo samo od daleč. In nihče jim ne daje niti kančka ljubezni. Z gotovostjo pa lahko rečem (vsaj za vse udeležene na tem forumu), da so je njihovi kužki deležni ogromno!!! In se podijo tuzdi po travi!!!

[Ikaro2005]

Pa še moje mnenje. Tudi meni so zunanje razstave dosti bolj všeč in zunanje razstave so za nas pasjeljubce ob primerni opremi (stol, senčnik itd) prav fini dnevi, če le sonce drži. Tako kot pravi Khyim. Hkrati pa srečaš ogromno ljudi s katerimi lahko rečeš kako "pasjo". In mi pasjeljubci tudi naših psov ne mantretiramo ne vem kako, samo tisto kar je res potrebno. Moja dva sta doma prava pujsa ko gresta ven in prideta tako umazana not, da  je joj in včasih sploh ne vem kje ju naj začnem umivat. Je pa res da nimata dlake do tal, tako da si to lahko privoščimo.
In še nekaj. Pri nas je tako, da se recimo ALI zelo boji dotikov drugih ljudi, rabi čas za zaupanje, da je neizmerno nežna dušica, da je tudi neizmerno cartljiv in neverjetno priden. To bodo lahko potrdili vsi ki so ga spoznali. Sploh ni grd in še daleč od tega, da ne bi bil pravi kavalir (kar sem tudi že slišala da je redna tema nekaterih ki to govorijo okrog. Pa še za vse te sporočilo - brigajte se za sebe pa boste imeli celo življenje kaj za delat).
 AMPAK enostavno se boji razstav, boji se stat na mizi in da ga sodnik pretipava. Pa ga ne silim, mogoče bo kmečjemu šel še na eno razstavo ali pa še to ne več. Ker enostavno tega ne mara in ga jaz ne mislim strašit s tem, čeprav je pa rad tam kot gledalec.
Medtem ko je AJŠA drugačna. Do zdaj še ni pokazala nekega extra straha, kako bo pa dalje pa bomo videli.
Za sebe vem, da bom naredila vse, da  bo mojim psom dobro in da se bodo dobro počutili in verjamem, da tudi večina razstavljalcev ali pa vsaj tistih ki jih jaz poznam dela in misli enako. Zato tudi Ljubica npr. razstavlja samo eno psičko.
Je pa res, da je tudi dosti drugačnih razstavljalcev, ki se dobesedno izživljajo na svojih ne bom rekla ljubljenčkih ker to za njih niso ampak na svojih "predmetih".
Na žalost je pa to vedno tako, vedno obstajajo extremi, vedno obstajajo taki in drugačni ljudje in živali, taki in drugačni dnevi, taki in drugačni pripetljaji... tako pač je v življenju.
Lp

[vesna]

Hehe Khym a te lahko še kdaj vzamemo zraven - si bila super družba in bilo je res noro dobro  - čist po babje 

Ulpi - a si morda z LUX?
Namreč če si ti ful priporočam LUX razstavo, ki je meni osebno ostala v najboljšem in predvsem zelo lepem spominu - zelo lepa razstava, pa seveda kaj za videt - predvsem lepe kužke.
Razstava se organizira 2x letno (marec, september).
Mene bodo tam zagotovo še videli, saj mi je to bila ena če že ne edina najboljša razstava 

[vesna]

Se opravičujem Varja  tudi tebe bomo vzeli 

Drugače pa perfektnega psa tako ali tako ni - vedno bi nekaj dodal, pa nekaj odvzel - čeprav vsakemu je njegov najlepši in to je še kako prav.

[Kalsang]

Ojla, pa da še jaz pristavim svoj piskrček...

Najprej, hvala punce za vse lepe besede, ki ste jih napisale o meni. Mi veliko pomeni! Povabim ob priliki na pijačo.

Ikaro, prav imaš. Naša starejša psička je razstave naravnost sovražila. Zato po par začetnih poskusih nisva nadaljevali. Njena hči iz prispevka pa je mala važička in zaenkrat mislim, da ji je všeč. Zato razstavljava... Psa, ki ne mara na razstave, nima smisla siliti. Še tisti z velikimi ambicijami to hitro uvidijo, saj ni rezultatov. V ringu se zelo vidi, kako se kuža počuti. Pes, ki ga je strah, se ne bo lepo postavil in se pokazal. Naj bo še tako dober, sodnik mu ne bo mogel dati visoke ocene.

Tudi psa z dlako do tal se da razstavljati  in mu obenem omogočiti kar se da normalno življenje. Ja, hosta pri Pamo odpade, ampak to ne pomeni, da jo maltretiram. Pred kakšno uro sva vse skepani prišli nazaj z divjanja po snegu. Pred parimi dnevi, ko je bilo še lepo vreme, je na travnikih v Tivoliju uprizarjala hitrostne dirke. Tudi v hosti je že bila, in sicer na Pohorju, dan pred razstavo. Dlako sem ji spela v čopke, pa smo šli. Njena mama ljubi hosto in hribe, mala pa me je presenetila. Bilo ji je brez veze!!! Je pač mestna frajla. Po mestu me skoraj vsak dan spremlja po opravkih, rada gre v kafiče, štacune, na pošto, banko... No, meni se zdi, da je to kar v redu pasje življenje.

Da me ne bi kdo narobe razumel... Od prispevka zelo rada pojasnjujem, kako moji psi živijo. Priznam, da sta bolj mestni frajli, ampak živimo v strogem centru Ljubljane, zato res vsak dan za vsako lulanje in kakanje gresta po pločnikih do prve primerne površine za to opravilo.  To ni moja muha, ampak pač živimo v takšnem okolju. In če nimam časa sesti v avto in ju odpeljati ven iz mesta, potem nam ne preostanejo drugega kot pločniki in kakšen pesek ali manjši park.

Se pa trudim, da bi bili Tara in Pamo zadovoljni in upam, da me ta prizadevnost ne bo zapustila. Med šicuji in recimo kavalirji je tudi ena manjša a pomembna razlika. Šicuji so bili celo svojo zgodovino kavč psi. Od vsega začetka so jih predvsem crkljali, nikoli niso živeli zunaj, nikoli niso hodili na lov, ampak so kraljevali najprej v cesarskih sobanah pekinškega prepovedanega mesta, potem pa v dvorcih angleških aristokratov (med drugim tudi angleške kraljice). Zaradi svoje zgodovine nimajo izraženega lovskega nagona in med njimi je dosti takih kot je naša Pamo, ki jim dol visi za hosto. Pomembno jim je predvsem, da so s svojim človekom, kje in kako pa jim je bolj stranskega pomena. Seveda imajo svoje pasje potrebe, samo da so drugače izražene.  Za šicuja z dlako do tal je lahko sprehod v hosto mučenje. Namreč že po petih minutah se jim v dlako zamota toliko listja in vej, da ne morejo več hodit. Samo še sedijo in nesrečno gledajo. Če je dlaka kratko postrižena je seveda drugače, tako kot pri naši Tari, ki ima športno frizuro in ki ji je hosta v veliko veselje.

Obljubljam, da je to moj zadnji monolog.

Lep dan vam vsem želim in obilo zimskih norčij!

[Ikaro2005]

Aja pa še nekaj. Za sprehode, tako kot vedno pravim, psi so različni tako kot smo različni ljudje. Naš Ali obožuje sprehode in nasploh rad kam gre, samo da se gre, ni važno kam. Medtem ko je Ajša prava zapečkarca. Raje leži v svojem fotelju in raje nori po dvorišču. Sicer tudi rada kam gre ampak se prav vidi, da sploh ne uživa preveč. Pač gre ker mora in tudi zgodi se, da čez nekaj časa začne prosit, da bi jo nesli, če ji več ni do hoje.

In recimo sprejem malega Toffija  "Jonijevega bratca" je bil za mene pravo presenečenje. Ali se full igra z njim in mu vse pusti, medtem ko ga Ajša še pogleda ne. Vsede se v moje naročje in se dela da malega ni. Me zanima kako dolgo jo bo to držalo.
Lp

[ulpi]

Ko se vsi tak hvalite z snegom, ga se nam malo posljite.. Sicer sem ga jaz imela vceraj od Portoroza do Murske dovolj. Komaj ziva sem zvozila ampak zdaj sem nazaj in je tukaj se vedno vse zeleno.
Ray je samo enkrat v zivljenju videl sneg, pa se to tisto malo kar je bilo na Pohorju za Bozic. Ampak je pa ful uzival. Skakal je v njega kot srnica.
Ravnokar mi je prijateljica povedala, da bo peljala svojo mopsiko v Lux na raztavo, tak da grem definitivno poleg. Baje bodo mopsi 1. aprila. Kje se da pogledat tocen datum teh raztav?
Lobsang, jaz sem Prekmurka, ki se klati po celi Evropi. Trenutno se potikam med Trierom in Luxemburgom. To pomeni da smo cez dan v Luxemburgu, spimo pa v Trieru:-)
Pride kdo od vas v Lux? Ikaro tebe ze stejem, tak da brez izgovorov:-) Samo odloci se ce pridez z peseki ali brez:-)
Tudi ostali ste welcome. Pridite v cimvecjem stevilu in me boste druzno lahko prepricale da so raztave faaaaaajn.
 

[ulpi]

Sicer pa sem pozabila napista to kar sem najbolj hotela. Ja zgleda da je Ray mesanica med Annie in Alijem. Energetska bomba po Annie in razcartlana nezna dusica po Aliju. Sicer pa naj se vidi, da sta polbrateca. Jaz to vedno tak rada vsem povem, ker sem poleg Raya seveda, zaljubljena se v njega:-)
Ja Ray tudi ful ful rad gre ven. Sicer ko je not ni nic tecen al pa da bi bil videt nesrecen. Ko pa vidi da gremo ven, se mu pa zacne mesat. Ful rad laufa po travi, ce vidi vodo se je ne ogne ampak direkt v njo. Nima veze ce je zunaj minus itd.  Ko smo v Prekmurju je najbolj srecen ko gremo na Bukovnisko jezero in se tam podi po gozdu. Ceprav ko sem zadnjic brala temo o lovcih me je kr stisnilo, tak da ne vem ce bomo v bodoce to prakticirali. Ceprav mi moji pravijo, da tam ni lovcev, ker so tam neke energetske tocke in je urejeno za turiste, ampak nikoli ne ves.
Zdaj sva bila prvic locena za malo dlje casa. On je dobil varusko (mojo mamo), ki ga je razvajala 100/h itd. No hocem vam povedat, kak je bilo lepo ko sem prisla domov. Tak se me je razveselili, kot menda do zdaj se noben. Lizal me je, skakal po meni... in to ene 20 min.