nacrtno parjenje rodovniških psov z nerodovniškimi

[Teski]

Sicer pa je velikokrat slabše to, da ima tak pes manj pravic do življenja kot nek obarvan in lahko veliko slabši.

Zamočijo ljudje, plača pa pes... Žalostna ta kinologija...
V takih dejanjih jaz ne vidim ljubiteljstva. Oz. ja - do občutka da si neke vrste "bog", ki ustvarja barve in oblike po svoji želji.

[Teski]

No ja, moje vrednote bazirajo na temu, da življenje ni avto (ali zobotrebec).

Moja mehkužna malenkost se sedaj poslavlja... Hvala za družbo v teh urah in lahko noč,

T

[mojčica]

Yo, mislim, da smo glede te teme že prišli do nekega zaključka.

Kar se pa tiče cen v ostalih državah je pa čisto odvisno katero pasmo želimo kupiti ter v kateri državi.

[majamaja]

Vidim, da ta tema že kar nekaj časa miruje. Vzela sem si čas, in jo prebrala od začetka do konca. Pogovor pa me je pritegnil predvsem zato, ker gre iz ene skrajnosti v drugo.

Absolutno se ne strinjam z namenskim parjenjem takoimenovanih čistokrvnih psov brez rodovnika. V trenutku, ko se skoti mladiček brez rodovnika, je zame "navaden" mešanček, in bi moral iti iz legla brez plačila. Naj se parijo psi brez vzrejnih dovoljenj, vendar ne pod naslovom "čistokrvni". To je pač mešanček (zastonj). In zame je neumen tisti, ki je pripravljen plačati za takšnega psa. Strinjam se le s plačilom osnovnih stroškov (cepljenje, hrana,...) vendar le ob predložitvi računov ter mladičkove izkaznice o cepljenju. Saj tudi če gremo v trgovino pa kakšno malo dražjo stvar, se pozanimamo o ceni in kvaliteti, ter jo primerjamo z ostalimi. Pri psu pa smo za vsako ceno pripravljeni sprejeti vse, da le zadostimo tisto čustveno nujo. "Želim si psa, in ga bom tudi dobil. Pa čim prej." si reče veliko ljudi. In iz te nuje se velikokrat (največkrat) prodajajo psi, ki niso vredni svoje cene.
Ob odločitvi za nakup psa naj se vsak najprej vpraša, za kakšne namene bo psa imel. Če ga namerava imeti samo zase, verjetno zanj ni pripravljen odšteti velikih vsot. In na prav takšne ciljne kupce "prežijo" lažni vzreditelji. Cilj jim je zaslužiti. Kdor prodaja nerodovniškega psa, je navaden oderuh.
Največkrat slišiš izgovore, da so hoteli imeti mladičke, ker so ljubki. Seveda so ljubki. Tudi psička naj ima mladičke, vendar naj še enkrat povem: NE ZA DENAR.

Kar se pa pasemskih legel tiče, naj se z njimi ukvarjajo tisti, ki se na to spoznajo. Kdo se pa zares na to spozna, je pa vprašanje. To je velikokrat čista loterija.

Pri nekaterih pasmah pa se mi ne zdi fer, ker velja za perspektivno dobro leglo tisto, kjer imata starša svetovne naslove in podobne titule. To velja pa predvsem za pasma, kjer se na razstavah ocenjuje dobesedno frizuro in ne njegovo telesno postavo. Če je nek npr. koder z bujno pričesko (nalakirano in natopirano) izbran za prvaka, sodnik ga pa še potipal ni, da mu ne uniči frizure, še ne pomeni, da je telesno dobro grajen. In tak "prvak" bo imel perspektivno leglo seveda tudi s primerno zasoljenimi cenami. Kje je pa tu vprašanje genetike?

Idealno bi bilo, da bi si vzreditelji odmislili zaslužke in stroške in bi pse vzrejali v dobrobit posamezne pasme. Saj so psi vendar naš hobby. Hobby pa je zabava in ne biznis. Žal pa je kinologija en sam biznis na račun raznenžnenih bodočih lastnikov psov in situacija je takšna kot je.

Nič ne bo bolje, samo slabše bo. Ljudje smo naivni in smo pripravljeni za marskikaj plačati pa četudi je to "maček/pes v žaklju". Sodobna tehnologija in internet pa vse skupaj samo še globalizirata. Nič lažjega ni vsesti se za računalnik, pregledati nekaj strani na svetovnem spletu in "naročiti" psa iz neke oddaljene dežele. Pošljejo ti ga z letalom. In to na veliko delajo tudi "pravi" vzreditelji.
Je že res, da so nekatere pasme redke, in jih v naši mali deželici ni možno dobiti, vendar pa se malokdo zaveda, da dva meseca star mladičkek, ki kar nekaj ur sam preživi na letalu, lahko doživi tako hude travme, ki ga zaznamujejo za celo življenje. Kaj prevzamemo vsi srečni na letališču, je pa že druga zgodba...

[aska2005]

robertodee me veseli, da si se tako odločil