Opozorilo vsem kupcem psov!

[moksa]

No dobro, naj kot skrbnica dveh mešank povem še svojo izkušnjo - predvsem pa, da vas še dodatno vzpodbudim, da greste (gremo) po tej poti naprej.
Pred malo manj kot tremi leti sem se morala posloviti od moje tedanje psičke, prav tako mešanke, ki je ob smrti imela trinajst let in pol. Celo življenje sem imela mešančke, pa ne zato, ker si rodovniškega psa ne bi mogla privoščiti, pač pa zato, ker so se mi zapuščene živali smilile in sem do njih vedno prišla ali preko zavetišča, ali pa (o tem kasneje), tako da smo jih pobrali s smetišča-dobesedno. Dodaten, pomemben razlog je igrala vedno prisotna hipoteza, da so mešančki neprimerno bolj zdravi od rodovniških psov... No, moja psička je pri devetih letih bila prvič operirana pri devetih letih zaradi tumorja na seskih in istočasno šele takrat sterilizirana, čeprav mladičev nikoli ni imela. Po dveh letih ponovna operacija zaradi tumorja na mehurju, nato še ena (tumor se je ponovil) in na koncu sem se morala odločiti za najhujšo potezo, katero sem vedno odločno zavračala - evtanazijo. Zakaj - ker je v roku enega tedna psička začela dobesedno razpadati v trebušnem predelu, ker so bolečine posebno ob večerih bile že take, da druge možnosti enostavno ni bilo.
Ampak - zakaj za vraga sem toliko let čakala s sterilizacijo?! Mogoče začetnega tumorja na seskih ne bi preprečila, mogoče pa bi (po vsej verjetnosti bi). OK, poanta ni v temu - poanta je v dejstvu, da ljudje, mogoče večina ljudi, še vedno zmotno misli, da so mešanci veliko bolj zdravi, da ne zbolevajo za raznoraznimi tumorji etc etc. Kako da ne.
Drugi primer: pred osmimi leti je mama na smetišču našla zapuščeno samičko, staro približno tri mesece. Njeno stanje je bilo katastrofalno: skoraj popolnoma brez dlake, polna suhih izpuščajev ampak z neizmerno voljo do življenja. Z vsemi možnimi preiskavami (doma in v tujini, z odvzemom tkiva, analizami da se še sama ne spomnim vseh) je bilo ugotovljeno, da je alergiča na cel kup stvari (razne trave, žitarice), tako da je dobršen del življenja na takih in drugačnih zdravilih in vseskozi je na strogi dieti. Da ne bo pomote: "skozi" smo dale vse možne veterinarje, ji celo opravili takoimenovano dezensibilizacijsko kuro (bolje da ne opišem terorja, ko sem ji dala prvo injekcijo) - rezultat: bilo je obdobje, ko se ji stanje izboljšalo, sedaj pa je zopet v dokaj nezavidljivem položaju. Ampak, za božjo voljo: saj je vendar mešanček, le kako je to sploh mogoče! Saj bi morala biti zdrava ko dren!!! Pa ja, valjda.
Mora (mešanka, posvojena iz koprskega zavetišča, ena od dveh preživelih mladičev iz legla osmih!!!, puščenih brez vode, hrane , za ne vem koliko dnevov) ima samo tri leta, zaenkrat je zdrava, ampak prvi teden po posvojitvi sva se borili kot zmešani zaradi trdovratne krvave driske! Trebušček je imela kot boben, poln notranjih zajedalcev, sicer pa vsaka čast njenim rešiteljicam, ki so njo in bratca dobesedno iztrgale sigurni smrti. Pri Mori napake nisem ponovila - dala sem jo sterilizirati pri šestih mesecih, pred prvo gonitvijo. Upam, da bo pomagalo, ne vem pa NIČ o njenih prednikih, razen tega, da je mama bila rottwailer, oče pa verjetno jazbečar
Ker nisem imela pojma o njeni (recimo ji genski) preteklosti, nisem vedela, da ima ta pes pošasten lovski nagon - takega, da je tudi in predvsem v naravi vedno na flexiju (potem, ko mi je enkrat ušla, da je bilo veselje), da se ji zmeša, ko zagleda ptiča (da o tujih mačkah ne govorim, naše domače pa kar lepo prenaša) ali srno;včasih, ko zavoha kakšno sled, začne teči v krogu in mahati z repom in cviliti kot pravi lovski psi; trmasta je kot konj, karakter ima tako močan, da (priznam), sem ji marsikdaj stežka kos. Ampak kaj hočem povedati: da jo dobesedno obožujem, da si po eni strani boljšega psa ne bi mogla želeti, ker sva se - zopet po eni strani - neverjetno "ujeli", po drugi strani pa si psa s takim karakterjem sama vnaprej ne bi izbrala. Da se razumemo: ne bi je zamenjala za nič na svetu, ampak dejstvo je, da sem zavestno izbrala mačka v žaklju in ga tudi dobila. OK, če nič drugega, sem z divjanjem v naravi pridobila ogromno telesne kondicije
Sicer pa se maksimalno trudim, da bi Mora v življenju z menoj uživala kolikor se le da in zaenkrat nama kar uspeva.

Potem pa sem (pred približno enim letom) začela kar redno zahajati na tole spletno stran in posebej na tale forum in zgodilo se je to, kar si ne bi nikoli mislila: z vsem vašim teženjem in "palamudenjem"  o rodovniških in nerodovniških psih sem se tudi sama odločila za rodovniškega psa (pasma je sicer že izbrana ). Pa ne kar tako, ampak dejansko preudarjeno, s trezno glavo in s poznavanjem sebe in bodočega psa, predvsem pa njegovih prednikov in družine, v katero se bo rodil, torej z jasno idejo, kakšnega psa si želim in s še bolj jasno idejo, od koga ga bom vzela. Tole pa je stvar, za katero bom rabila kar nekaj časa. Psa namreč ne bom vzela letos, verjetno tudi naslednje leto ne, ampak ko ga bom, bo to pravgotovo ena izmed najbolj premišljenih stvari, kar sem jih storila.
To kar želim povedati je: seveda je težka pot do tega, da se mišljenje in posledično tudi dejanja ljudi spremenijo, ampak možno pa je. Zato mislim, da ste (z Jano na čelu) na pravi poti in da je pri tem potrebno vztrajati. Če ste oči odprli meni, ki sem tramsta skoraj kot moja psica...potem je marsikaj možno!

[vis in nox]

Vana, jaz te, žal, ne razumem popolnoma. Mislim, da tukaj povdarjajo (mo) samo to, da je psov trenutno preveč, da niso vsi zaželjeni in da je potrebno tako populacijo zmanjšati.

Zato predlagam posvojitev psa (in mačke) iz zavetišča. Kdor pa želi imeti psa z rodovnikom, naj ga kupi pri vzreditelju, ki res z dušo in srcem skrbi za dobrobit mladičev.

In to je vse!

Doma imam 2 mešančka, sterilizirano psičko iz zavetišča in kastriranega psa, pa 4 navadne domače mačke iz zavetišča, tudi vse s/k, pa nimam občutka, da me na tem forumu kdo "postrani" gleda zaradi tega.

[skogkatt]

Očitno nisi dosti-dobro prebrala kaj piše na tem odbijajočem forumu
Ravno TO je eden naših glavnih ciljev:

...Mešančki bi bili dovoljeni, sprejemljivi...vendar bi jih bilo potrebno sterilizirati; obvezno...

Torej se niti ne razlikujemo v razmišljanju

[Nanook]

Enostavno bi pa le nekaj naredita v smeri zapuščenih psov drugače, kot razmišljate vi...
Mešančki bi bili dovoljeni, sprejemljivi...vendar bi jih bilo potrebno sterilizirati; obvezno. In verjamem, da bi čez desetletje bilo le-teh veliko, veliko manj...

Ojej ojej, tudi o tem so ze tekle debate. Ne bom dala roke v ogenj kje tocno, ampak spomnim se enih takih zelo vrocih diskusij.

[Kalsang]

Ni čisto vseeno, ker se značaj tudi deduje. Sploh pa nismo planili po tebi, ampak smo ti poskušali samo pojasniti.

[Maja.]

Razumem tudi tiste, ki imajo čistokrvne pse, bi radi imeli male kužke, pa enostavno nimajo denarja da bi plačali/poiskali paritev...; in se odločijo pač za čistokrvna brez rodovnika.

    

Čistokrvni brez rodovnika so ponavadi ravno zaradi želje po zaslužku, ne pa iz ljubezni do psov/pasme.

In tole-ljudje nimajo denarja je zelo zelo relativno.
Je ogromno ljudi, ki nimajo veliko denarja, pa vzamejo kredit, si izposodijo, najdejo dodatno delo...
Najlažje je pa reči: "Nimam denarja!" in ne narediti ničesar.

[Yo]

Mogoče se bo nam tudi "ponesrečilo" in bomo na koncu imeli mešančke. Lahko nam naša čistokrvna kužika pobegne, lahko... in kaj bom potem? Največji zločinec? Ne....

Ponesrečilo?
Psica pobegne? Med gonitvijo? Kar tako?
Hm...

Razumem tudi tiste, ki imajo čistokrvne pse, bi radi imeli male kužke, pa enostavno nimajo denarja da bi plačali/poiskali paritev...; in se odločijo pač za čistokrvna brez rodovnika.

Aja? In od kje jim pa potem denar za PRAVILNO in KVALITETNO oskrbo psice pred/med/po brejosti/kotitvi in za PRAVILNO in KVALITETNO oskrbo mladičev? Malo kontradiktorna izjava je tole.