Financiranje kastracij in sterilizacij v zavetiščih?

Cas poletnih kislih kumaric je pravi cas za odpiranje nekaterih "globalnih" zivalskih vprasanj. Eno med njimi je tudi sterilizacija / kastracija zivali, ki odhajajo iz zavetisc v roke posvojiteljev.

Problematika je precej kompleksna, saj je ze zakonodajalec (oz. VURS kot njegova podaljsana roka) zafrknil zadevo v toliko, da je zavetiscem sterilizacijo psic in sterilizacijo / kastracijo muc nalozil s Pravilnikom o pogojih za zavetišča za zapuščene živali, pozabil pa na to, da nihce sterilizacij / kastracij ne opravlja zastonj, ne glede na to, ali ima zavetisce svojega ali zunanjega veterinarja.

Pa poglejmo predpise, kaj govorijo o sterilizaciji / kastraciji njihovih varovancev, oz. kaj na splosno govori zakonodaja o teh dveh "pojmih":

Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali

12. člen

Če se najde zapuščene prostoživeče domače mačke, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.

19. člen

Pred oddajo se psice praviloma sterilizira, mačke pa sterilizira oziroma kastrira. O izjemah odloča vodja zavetišča, ki mora v kartoteko vpisati utemeljitev svoje odločitve.

VI. EVIDENCE

21. člen

Imetnik zavetišča mora voditi ustrezne evidence o zapuščenih in pogrešanih živalih, sprejemu živali, vrnitvi živali njihovim skrbnikom oziroma oddaji živali novim skrbnikom, zdravljenju, poginih in usmrtitvah.
Ob sprejemu v zavetišče se žival vpiše v ustrezno evidenco, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa v evidenco,
– opis in fotografijo živali,
– identifikacijsko številko o cepljenju proti steklini (če jo ima),
– navedbo, ali gre za najdeno, odvzeto ali oddano žival,
– uro, datum in kraj najdbe,
– osebno ime in naslov najditelja,
– uro in datum sprejema živali,
– osebno ime osebe, ki je žival sprejela.
Evidenca mora biti izdelana oziroma zaščitena tako, da ni možno brisanje ali nepooblaščeno vpisovanje in spreminjanje podatkov.
Vsaka žival mora imeti tudi kartoteko, ki mora poleg podatkov iz evidence vsebovati vsaj še naslednje podatke:
– če gre za oddano žival, podatke o skrbniku, njegovo soglasje, da lastninska pravica na živali preide na zavetišče, ter vso dokumentacijo o živali;
– če gre za odvzeto žival, mora biti priložena kopija odločbe, s katero je bila žival odvzeta;
– o zdravstvenem stanju živali ob sprejemu in o veterinarski oskrbi;
– o zdravljenju živali, morebitni sterilizaciji oziroma kastraciji, kroničnih boleznih ali poškodbah;
– o značaju oziroma obnašanju živali (odnos do ljudi in drugih živali, čistoča, prehrambene navade, lajanje, morebitna agresivnost, plašnost in drugo);
– o morebitnih poškodbah, ki jih je žival povzročila človeku ali drugi živali.
Podatke o vrnitvi živali skrbniku oziroma oddaji novemu skrbniku ali usmrtitvi se v evidenco vpiše po opravljenem postopku.

Zakon o zaščiti živali - uradno prečiščeno besedilo (ZZZiv-UPB2)

11. člen

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

20. člen

Prepovedano je in se šteje za mučenje živali popolno ali delno amputiranje telesnih delov in popolni ali delni odvzem ali uničenje organov ali tkiv vretenčarjev, ki je storjeno naklepno, razen če je:
– poseg po veterinarski presoji potreben za ugotavljanje bolezni in za rešitev ali ozdravljenje živali;
– poseg v znanstveno-raziskovalne namene v skladu s predpisi;
– sterilizacija oziroma kastracija potrebna za zmanjšanje razmnoževanja živali, agresivnosti, načina reje ali preprečevanja razmnoževanja živali z dednimi hibami;
– popoln ali delni odvzem organov ali tkiv potreben za transplantacijo, za vzgajanje celičnih ali tkivnih kultur ali pregled izoliranih organov, tkiv ali celic, za diagnostične namene ali pripravo gojišč v skladu s predpisi;
– poseg pri rejni živali potreben, da se v reji preprečijo večje poškodbe ali obolenja.
Prepovedani so naslednji posegi:
– odstranjevanje krempljev mačkam, odstranjevanje glasilk živalim in boleče podkovanje kopitarjev;
– krajšanje kljunov perutnini, razen če so opravljeni z namenom, da se preprečijo večje poškodbe in obolenja v rejah;
– amputacije ali kastracije z elastičnim obročkom;
– krajšanje uhljev živalim, razen v primeru, če je poseg v korist živali;
– krajšanje repov psom, razen mladičem pasemskih psov, ki niso starejši od 5 dni, pri katerih se rep krajša v skladu s pasemskimi in kinološkimi standardi, ter psom, če je poseg v korist živali; navedene posege lahko opravi le veterinar.

46. člen

Z globo od 1.600 do 42.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (prvi odstavek 8. člena);
2. ne nadzira rejnih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
4. ne zagotovi rezervnega sistema prezračevanja v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona;
5. proda ali podari hišno žival v nasprotju z 10. členom tega zakona;
6. ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
7. ne zagotovi ustrezne vzgoje in šolanja oziroma drugih ukrepov in je zato žival nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena);
8. zaupa v vodenje nevarnega psa osebi, ki je mlajša od 16 let (tretji odstavek 12. člena);
9. opravlja dejavnost hotela za živali, ne da bi za to izpolnjeval predpisane pogoje (drugi odstavek 14. člena);
10. stori katero od ravnanj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;
11. natovori, prevaža, pretovori ali raztovori živali v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena tega zakona;
12. ne zahteva pravočasno veterinarske pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali (18. člen);
13. opravlja dejavnost organizacije na področju vzreje, reje, dobave poskusnih živali ali izvajanja poskusov na živalih v nasprotju s prvim odstavkom 20.a člena tega zakona;
14. opravlja znanstveno-raziskovalno ali izobraževalno delo na izoliranih organih, tkivih ali truplih predhodno usmrčenih živali v nasprotju s prvim ali šestim odstavkom 22.a člena tega zakona;
15. ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom 26.a člena tega zakona;
16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona;
17. ne zagotovi šolanja psa v skladu s prvim odstavkom 26.c člena tega zakona;
18. izvaja šolanje psov po programu, ki ni potrjen v skladu z drugim odstavkom 26.c člena tega zakona.
Z globo od 800 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Pravilnik o zaščiti hišnih živali

Noben člen ne govori o sterilizaciji ali kastraciji.

Kot lahko vidimo iz zgoraj navedenih predpisov, bi morala zavetisca vse psice pred oddajo sterilizirati in muce sterilizirati/kastrirati, vendar je tam ena beseda "praviloma", pa se dodatek, da "o izjemah odloča vodja zavetišča". Kaj to pomeni, vemo. Vsekakor krasno izhodiscno tocko za vse vodje zavetisc.

Pa problem ni samo v tem, da zavetisca necesa, kar jim nalagajo predpisi, ne bi zelela/mogla opravljati. Gre za veliko napako VURSa, ki si je tak pravilnik izmislil, pozabil pa na financiranje te dejavnosti. Noben veterinar namrec ne opravlja kastracij/sterilizacij zastonj, ne glede na to, ali imajo "notranjega" ali "zunanjega" veterinarja.

Obcine placujejo oskrbo za v zavetiscu nastanjene zivali. Obcine NE placujejo sterilizacij in kastracij za zivali v zavetiscih, razen za prostozivece macke, ki so vrnjene v okolje.

Torej, od kje dobiti denar za nekaj, kar zavetiscem nalagajo predpisi?
Preprosto bi bilo, ko bi se nekomu lahko ta strosek kar tako obesil. Ne gre zdaj za visino zneskov, saj vecina zavetisc ponuja "sindikalne" cene sterilizacij/kastracij pri njih posvojenih psov in muc.
Vendar tudi ne gre za to, da bi predpis dal na izbiro posvojitelju, ali bo zival steriliziral/kastriral, temvec nedvoumno nalaga zavetiscu, da pred oddajo to opravi. Ze povedano - pozabili so na to, kdo bo stroske posegov placeval.

Ce pogledamo s strani posvojiteljev, bo le-teh se veliko manj v primeru, da zavetisca obesijo placilo posega posvojiteljem.
Nikakor ni za pricakovati, kar je seveda tudi prav, da bi zavetisca te stroske krila sama.
Kot smo ze ugotovili, obcine tega ne placajo.

Pa poglejmo, kako je na terenu. Ne bom se sicer spuscala v raziskovanje, koliko zivali posamezna zavetisca res sterilizirajo/kastrirajo, temvec potegnila na plano samo nekaj malenkosti:

- Na spletni strani zavetisca Gmajnice imajo napisano, da praviloma sterilizirajo/kastrirajo vse zivali. Posvojitelju zaracunajo "prispevek zavetiscu", ne vem pa komu gredo v strosek sterilizacije/kastracije.

- Na spletni strani Obalnega zavetisca imajo napisano, da sterilizirajo samice, ocitno samcev ne kastrirajo. Nic ne pise o prispevku zavetiscu, prav tako ne o stroskih za S/K.

- V zavetiscu Horjul praviloma sterilizirajo/kastrirajo vse zivali oz. za vse, ki so pred oddajo za ta poseg premlade, zahtevajo potrdilo o sterilizaciji/kastraciji kasneje, v kar "prisilijo" posvojitelja s posvojitveno pogodbo. Posvojiteljem zaračunajo posvojnino, sterilizacije/kastracije krijejo sami in s pomocjo donatorjev.

- Zasledila sem, da ponujajo v zavetiscu Zonzani diskontno ceno sterilizacij/kastracij pri njih S/K psov in mack, vendar to za posvojitelja menda ni obveza. Ce hoce in placa, potem uredijo, ce ne, pa ne. Torej, lahko brez zadrzkov tam posvojimo nekastrirano/nesterilizirano zival in na poseg tudi v bodoce pozabimo.

- Za druga zavetisca ne vem.

Ne bomo se sli lova na carovnice, kdo vse opravlja svoje delo in kdo ne. Predvsem zelim, da se osredotocimo na financiranje posegov kastracije/sterilizacije zavetiskih zivali. Vsak med nami si lahko predstavlja, kaj financno pomeni mnozica teh posegov za samo zavetisce.

Kaj predlagate kot dolgorocnejso resitev? Komu "zakonsko" naprtiti placilo posegov?
Vsi se moramo zavedati, da je za zmanjsevanje pasje in macje populacije nujno potrebno sterilizirati/kastrirati cim vec zivali. Tako lastniskih psov in muckov kot prostozivecih muc (problema prostozivecih psov pri nas na sreco "še" ni), predvsem pa vseh zivali, ki tako ali drugace pristanejo v zavetiscih.

Iz zgornjih zakonskih citatov je razvidno, da nam Zakon o zasciti zivali nalaga:

11. člen
Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.

Ne bomo se sprasevali, od kod toliko brejih psic po zavetiscih in toliko mladickov najdenih na najbolj nemogocih mestih. Za to bomo kdaj drugic odprli drugo temo. Zdaj si zelim kaksnih konstruktivnih resitev vprasanja:

Kaj storiti, da bodo res vse zivali, ki bodo tako ali drugace sprejete v zavetisca, kastrirane in sterilizirane in kako resiti financiranje teh posegov?

Ali pa menite, da je zdajsnja pomoc donatorjev cisto ustrezna resitev napake VURSa (oz. Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je spisal tak pravilnik)?