Igra prinašanje(fetch)

[sedi!]

Aja pa še to. Ko pa ji pokačem priboljšek pa igračo spusti.

[popo]

Noben pes nima tega v genih.

O pa imajo. Tamala iz mojega legla je pri 3-4 mesecih prinasala V ROKO, brez problema.

sedi: veliko psov spusca predmet, ko pokazes priboljsek, zato ga jaz vsaj na zacetku ne uporabljam, ker sem z njim dosegal slabse rezultate. Sem pa zato nagrajeval z igro. preberi si na prejsni strani kako...

LP

[sedi!]

No od Ole mama je mešanka med prinašalcem(daljno sorodstvo hehe)

[candyyy]

Haha men pa nikakor ne uspe pri moji prinašalki. Ko ji igračo vržem, se zakadi za njo, jo zgrabi, potem pa hoče, da jo lovim. Če je ne lovim, se nekaj metrov stran od mene uleže in ignorira moje igranje opice na 100 in en način. Tudi s pribolški je ne morem premamit, niti s hrenovko, nič ne deluje. Če grem pa ven iz njenega vidnega polja, pusti igračo in teče za mano. Kakšnen pameten predlog?

[fižolova župca]

Možno seveda je, da jo daš na štrik in jo počasi bližaš sebi oz. ji onemogočiš pobeg. Ko prideš do nje, ji igračke ne vzameš, ampak jo samo pobereš in ji jo ponovno izročiš, se poigraš z njo in še le potem vržeš ponovno, da dobi zaupanje, da ji stvari vračaš. Meni ta ni toliko všeč, ker gre za obvladovanje psa s štrikom, ne pa podpiranje njegovih notranjih vzgibov, kot je to primer pri naslednji možnosti:

Tretja, zelo dobra možnost (jaz bi izbrala kar to), ki je itak uvod v vaje za prinašanje pa je, da začneš delat z dvema popolnoma identičnima igračkama. Da ji eno žogo vržeš, drugo imaš pa še pri sebi. Takoj ko steče za prvo žogo in se hoče začet motit z njo, jo pokličeš in in pokažeš, da imaš žogo (ta drugo) spet ti. Čim fokusira pogled proti tebi, se obrne... vržeš to drugo žogo v nasprotno smer od prejšnje žoge. Fino je, če bo nesla prvo žogo s sabo k drugi in jo po poti spustila. Ti jo neopazno pobereš. Čim se ona hoče zamotit z drugo žogo, že spet usmeriš pozornost na prvo, ki jo imaš v roki. Čim te pogleda, jo vržeš v nasprotno smer itd.itd. Daj ji na koncu žogico, da bo malo 'zmagala' in ji ne boš odvzel zabave, česar se očitno boji. Upam, da je tole zadnje kaj razumljivo napisano. Tako sem delala jaz, ker je bila psica kar močen in trmast karakter in ni razumela, zakaj bi mi morala stvari kar podarjat tko za hec .

[fižolova župca]

Izumljam toplo vodo , vidim, da je tole že takoda opisala na prejšnji strani.

[Lanabela]

Za igro je v redu, če pa rabiš naučiti prinašanje pa ne, ker jo v bistvu učiš spuščet igračko preden pride do tebe.
Tista s povodcem se obnese, lahko tudi varianta, da igračo vržeš samo tako daleč kot seže povodec, ko psica pobere, se ji umikaš in jo kličeš za sabo, takoj ko lahko igračo primeš in se cufaš, zmaga psica, igračo ji pustiš dokler se sama ne naveliča, potem jo pobereš/zamenjaš za hrano in vajo ponoviš. Če se le da, za povodec ne vlečeš, uporabiš ga samo, če hoče psica z igračo zbežati.

[vesoljka]

Moje izkušnje:
Dobila sem odraslo psičko, je v drugem letu svojega življenja. Na začetku sem imela podobne probleme: za žogo je zelo rada letela, prinesla jo je sicer nazaj, a tri metre stran od mene. Vsak trud, da bi jo drugače naučila, je zadevo poslabšal, zato sem se s tem nekako sprijaznila, čeprav sem vedela, da ji vsakič, ko se sprehodim tiste 3 metre in ji žogo ponovno vržem, dam s tem vedeti, da ne dela nič narobe (in ta problem pač ohranjam).

Potem sem opazila, da jo prinese bližje, če se – ko z žogo teče proti meni – s hrbtom obrnem stran, mogoče naredim še kak korak… Ali tako pač nisem ogrožala njene žoge ali pa si je mislila »Heej, kam greš, igre še ni konec« in je zato prebila tisto svojo mejo. Pa čeprav za pol metra, en meter… vsakega napredka sem bila vesela. Ker mi je žogo prinesla bližje, če sem ji kazala hrbet, sem to prakticirala nekaj časa.

Podobno taktiko je imela gospa Manchester terierke. Sicer ji je – za moje kriterije – psička prinesla žogo res blizu, a gospa je hotela še bližje, in se »užaljeno« obrnila, psička je žogico pobrala in jo premaknila bližje. S tem ko se obrneš, pobereš in vržeš, je to nagrada. Pri moji je povišan ton glasu povzročil samo škodo, sem jo dvakrat popravljala po tri tedne… Vsakega njenega korak bližje sem bila vesela, tako zares pa tudi zato, da se je psička tega zavedala.

Če jo je vseeno kdaj pustila več metrov stran, sem rekla »prinesi žogo, še«, se obrnila, in naredila par korakov v nasprotno smer. Kuža bo dojel, boš videla. Spoznati mora, da je drugače igre konec. Vsak njegov korak pohvali. Jaz nikoli ne bom pozabila njenega pogleda, ko mi je prvič prinesla žogo. Danes mi je prinese vse do čevljev.

Verjetno sem kaj pozabila, sej veš, kako je s tem pisanjem na forum, tako da če kaj ni razumljivo, vprašaj