irski terier

[Bea]

Danes sem zadovoljna z malo šolo. Je Rorika končno ugotovila, da je poli salamca dobra, da se jo dobi, če se me gleda, kasneje je delala celo na brikete, ker mi je poli zmanjkalo. Pa še v drugi skupini sva bile, zaradi moje službe, ampak, ko je bilo treba biti pozoren, je bila. Seveda še vedno vohlja po tleh, bi šla do drugih kužov, je pa veliko bolj pozorna, kot je bila. Sicer vse stvari, ki se jih učimo v šoli, že znava, tako da samo utrjujeva, posebej pa delava prav na pozornosti. Igra nama še vedno ne gre (druga pesem je, ko prideva domov ), ampak se ne sekiram, raje tisti čas malo letava po ovirah, kar ima rada. Enkrat naslednji teden bo šla na trimanje in lepljenje ušeskov. Še vedno pa iščeva kakšno primerno pasjo dušo, da bi se včasih pridružila Roriki pri norenju naokoli . Sva z gorenjskega konca.

LP
B.

[Bea]

Naše malo sonce je bilo danes potrimano in ušesa zalepljena. Pohvaljena je bila za dlako, za obnašanje pa prav nič . Punca je jasno pokazala, da ne mara biti na tisti mizi pa pika. Zvirala se je kolikor se je mogla, nekaj je tudi šavsala . Sedaj pa kar naprej praska ušesa, tako da sem ji za tisti čas, ko je sama, dala kar tisti plastični ovratnik gor. Imam ga še od koker španjela, malo sem ga obrezala, da ni tako dolg. Sedaj je dlaka tudi malo svetlejša.

[Bea]

Če želiš, ti pošljem na ZS, kam sem jo peljala. Jaz namreč nimam pojma, kako se lepi, zato sem jo peljala k nekomu, ki to zna. Mislim pa, da je za vsako podskupino terierjev drugače predpisano, kako mu morajo ušesa stat. Morda bi se najprej obrnila na vzreditelja, kjer si ti svojo psičko dobila. Drugače pa zalepljena ušesa pri ircih izgledajo približno takole: http://gallery.site.hu/u/Hunterriers/alom/DSC_8043_Guiness.JPG.html

LP
B.

[sanci_cat]

Naj samo omenim, da je sicer res, da danes večina vzrediteljev oz. novih lastnikov terierjev, ki imajo preklopljene uhlje, res le-te lepijo, ni pa to dejansko nujno.
Večina jih to dela samo zarad tega, da bodo uhlji "ziher" tako stali. Elmer ni imel nikoli lepljenih, prav tako vsi njegovi bratje in sestre, pa imajo vsi lepo nastavljene uhlje.

Tako, da če res ni potrebno, ne lepi. Če pa boš, pa sigurno pelji nekomu, ki ima s tem vsaj nekaj izkušenj, da bo znal lepo zalepiti.


Lp,
Sanja

[Bea]

Rori se zelo obremenjuje s kravami . Zadnjič na Pokljuki je bila čisto posrana. Dokler so jo krave ignorirale je še bilo (je bila samo nagrbljenja), ampak boh ne daj, da bi jo kakšna pogledala, takrat pa je skočila, kot da jo hočejo pojesti . In seveda tudi primerno vokalno sporočila, da je ona pes. Zato sva tudi danes na sprehodu šle veselo (vsaj jaz ) do kravic. In je bilo že bolje. Sicer je še vedno previdna, vendar vsaj mimo gre, ne da bi izgubila svoj glas. Celo travo so mulile skupaj, seveda vsaka na svojem koncu .

[Bea]

No, danes sva šle spet pozdravit kravce. Pa je kravja mladina kmalu prišla firbcat k ograji. Rori je še nekaj časa skakala naokoli, potem pa se je počasi približala, tako da so se na koncu gobčki že vohali, pa tudi kakšen poljubček je padel . Prov luštno je blo, jaz pa seveda brez fotoaparata . Nekaj fotkic sem naredila na mobiju, moram pa še najti kabel, da bom slike spravila na računalnik.

LP
Barbara

[Bea]

Moram vam povedat, kaj je bilo danes na sprehodu. Ker je padal dež, sem jo imela spuščeno, saj ponavadi takrat ne srečam nikogar. Na travniku, malo pred koncem sprehoda, pa je kar naenkrat približno 50 m pred nama steklo nekaj srn. Vidim srne, kako šibajo pred nama, vidim Rori, kako jih gleda. Meni je za trenutek zastalo srce, ker sem jo že kar videla, kako laufa za njimi. Stopim par korakov nazaj, jo pokličem in ona takoj pride !. Seveda je bila izdatno nagrajena z koščki hrenovk in božanjem . Potem pa sem ji še malo žogico metala, nato pa sva šli domov. Danes sem ful ponosna nanjo .

[Bea]

Ravnokar sem klicala k veterinarju, ker sem jo danes zjutraj peljala na sterilizacijo. So rekli, da se je normalno zbudila, da je pridna, gleda naokoli in malo miga z repom . Sem vesela, da je do sedaj šlo vse ok. Iskat pa jo grem po četrti uri. Upam, da bo tudi okrevanje šlo dobro. Pred operacijo sem ji tudi dala pregledati kri, da bi se prepričala, če je vse v redu. Nisem si mislila, da bom tako živčna. Sicer je tudi moj kokeršpanjel od 11 leta dalje imel 4 operacije (približno 1 na leto), ampak je bilo zmeraj vse OK, tako da sem že približno vedela, kako bo vse skupaj potekalo. Samo ko je pa enkrat prvič, pa te je zmeraj strah.

LP
B.