belgijski ovčarji - čvek

[moonbeam]

  Vsake toliko pride kaksen pesjan, ki ni moj, a se kljub temu dotakne mojega zivljenja s svojo zgodbo, da ga dozivljam zelo osebno. Vzljubis ga in se veselis njegovih uspehov in joces, ko gre kaj narobe. Sambeka sem poznala samo preko spleta. Bambi, tako posebna sta bila. Spominjala sta me na mene in Rokija. Izgubiti taksnega prijatelja je prelomnica, ki te zaznamuje za vedno. Boli in boli in ko mislis, da je ze bolje, spet boli. Poberes se ravno toliko, da lahko nadaljujes s svojim zivljenje in poskrbis za tiste, ki so ostali, za tiste, ki se pridejo. Scasoma spletes nove vezi in se spominjas starega prijatelja. Nikoli ni tako kot je bilo, je pa nekaj novega in ljubezen do tega novega tudi raste. Meni pomaga to, da lahko Rokija obiscem na zelo posebnem kraju. Bambi, najdi nacin, ki bo tebi pomagal ohraniti Sambota tako, da bo zate pogum se naprej. Bos zmogla, ti bo pomagal. Drzi se in objem  od Moon

[Drejči]

Bambi,
Iskreno sožanje 

Sambo,
Srecno pot legenda!!

[nezzek]

Klub temu, da Sambeka nisem dobro poznala se me je dotaknil na tisti razstavi ko sem ga srečala. Vedno sem tudi spremljala vajine dogodivščine, ki so me spravljale v dobro voljo. Ko sem prebrala na fb-ju kaj se je zgodilo so solze samo lile in lile.. in še zdaj je tako. 

Bambi sožalje.

[Kalsang]

Bambi, prepričana sem, da se Sambova čarobnost skozi tvoje zapise ne bi mogla dotakniti toliko ljudi, če ji tudi ti ne bi dodala ščepec svoje posebnosti in neskončno veliko ljubezni. In ta vajina vzajemna ljubezen živi naprej, zato se še naprej beremo, vsak po svoje spominjamo.

Sambo je prav gotovo vedel, kako je ljubljen, prav do konca.

Drži se!

[skogkatt]

pogrešamo ga vsi

[nezzek]

Bambi..

[Bambi]

Včeraj je minilo 10 let, odkar sem se po neprespani noči usedla v avto in se s staršema odpeljala v Krško po malo črno bitje, ki je na poti domov dobilo ime Sambo. Ime, ki mi na začetku ni bilo kaj dosti všeč, a sem bila tako vsa iz sebe, da imam končno svojega psa, da mi je bilo vseeno, če bi bil Floki; ime, ki mi je bilo všeč vsaj zaradi svojega pomena, pa ki mi je sčasoma postajalo vedno bolj všeč, saj je bil Sambo samo en - moj Sambo; ime, ki je z leti dobilo tako močan pomen, da sem čutila toplino v srcu samo ob tem, ko sem ga slišala. Ime, ki ga že več kot en mesec ne morem ne slišati, ne prebrati in ne izgovoriti. Že več kot en mesec je, odkar ga ni in zadnji teden je spet hudo. Bili smo na svetovni razstavi v Bratislavi in prvič sem bila na veliki razstavi brez njega. Večkrat sem bila v ringu, pa nikoli z njim... Videla nekaj dobrih psov, pa nobenega tako dobrega in tako posebnega, kot je bil on.

Zdaj smo za tri dni prišli v Bovec in prvič sem tu brez njega. Nordek je danes tauhal v Soči in pihal mehurčke skozi nos, vsak dan smo šli na dolg sprehod... Ampak ni isto brez njega  . Koliko časa bo še potrebno, da bo kaj manj bolelo, kolikokrat mu bom še rekla, da mi je žal...

Življenje hoče naprej, čeprav mi dostikrat niti ni do tega... Takole smo preživeli prvo večjo razstavo brez njega.

Pasja sestavljanka - Klark, Leia in Nordek



Dolgonosi in njegova Putka



Poziranje po prvi razstavi - klubska razstava slovaškega kluba belgijcev



Ker hudič noče stat pri miru ob meni ali pred mano, ga bo treba očitno najprej razstavljati takole... Saj bomo naklikali zadnje noge, da bo vsaj malo manj borzojiden... 



Prva od mnogih, na katerih ga ne bo... Pogrešamo te... 

[nezzek]