Oda Horjulu ali boj za prav ali narobe?Tole pisat se spravljam ze nekaj mesecev, pa mi nekako ni slo. Po obrokih sem tu in tam kaj "spustila" v kaksno temo, sicer pa nabirala in nabirala, pa se vsak dan znova nabiram... Informacije, zolc, nove informacije, zalost, pa srd in gnev, pa osuplost, in spet nove informacije...
Tukaj se vsi strinjamo s Polono, da je tezko. Vsi ji poskusamo nekako pomagati, vsi jo rotimo, da ne sme odnehati in vsi smo si edini, da dela izjemno dobro delo.
Nekateri ji predlagate, naj preskoci, ko dobi poleno pod noge. Tezko je. Posebej skakati takrat, ko boli.
Pa grem k bistvu. Tudi k bistvu nekaterih tem na tem forumu in k bistvu pocetja nekaterih Poloninih resnicnih pristasev, deklariranih pristasev, nevoscljivcev in sovraznikov.
Zavetisce Horjul = Polona. Tega dejstva ne more nihce spregledati. Ce funkcionira Polona, funkcionira tudi zavetisce. Ce se Polona zlomi, se zlomi tudi tako opevano in vzorno zavetisce Horjul. Nihce ni nezlomljiv, se najmanj clovek, ki se vsak dan srecuje z grozodejstvi, odgovarja nesramnim, bojuje z uradnimi mlini na veter in zivi tudi svoje lastno druzinsko zivljenje. Vsak dan jo unicuje psihicno, fizicno in financno.
Menite, da Polona to dela zato, da lahko vsak izpostavlja Zavetisce Horjul, kot njemu v tistem trenutku najbolj ustreza? Ne. Zavetisce Horjul je Polona. In Polona ne zivi zato, da jo bodo vlacili po zobeh vsi in v vsakem trenutku, kakor bo komu ustrezalo. Tudi zato ne zivi, da bo namesto „resiteljev” resevala zivali od vsepovsod.
Psi in mucki prihajajo k njej kot v vsako drugo zavetisce. Polona nam pove, kaj se je tisti dan zgodilo. Pove nam o tezavah vsake posamezne zivali. Pove nam, kdaj se katera od zivali drugace obrne kot obicajno... Pove nam, kdaj koga odpelje v dolino, kdaj komu da zdravila, kdo je kar naenkrat pomahal z repom... In zato jo je pripravno uporabiti v vsakem stavku, kot se nam zdi? Zavetisce Horjul to, Zavetisce Horjul ono...
Nic od nastetih Poloninih opravil ni zastonj. Vsako pot v dolino je treba podpreti z bencinom, vsako flasko napolniti z mlekom, vsako posodo veckrat na dan z briketi in vsako uro pobiranja kakcev s casom. Vsak papir je treba napisati, za vsak telefonski klic si vzeti cas, za vsako prerekanje z ljudmi ali uradniki energijo... To je Polona. To je Zavetisce Horjul in to je s.p. To je tudi zavod ali drustvo lahko, pa je se vedno treba vsak migljaj podpreti na koncu s polnim kroznikom in vsem ostalim.
Kot vemo, smo omejeni na 30 dni. Pa ne samo to. Veliko zivali je tam, pa ni bilo omejeno z nobenim dnevom, od prihoda so Polonine. Nobena obcina, noben posameznik in nihce drug ne poskrbi zanje. Polona s svojimi pridnimi mravljicami, ki ji stojijo ob strani. Ce ji ne bi, bi se ze zdavnaj zlomila. Zal ni nikjer tistih, zaradi katerih je zlom vse blize in blize. Ni obcin, ni inspekcij, ni dolgojezicnih, ki tako radi opletajo z Zavetiscem Horjul in kot ste ze ugotovili, v Polonino narocje gonijo se vecje trume najditeljev z najdenimi zivalmi, kot bi jih sicer lahko po pravilih prislo. Niti ni tistih, ki se deklarirajo za vrh slovenske resiteljske scene. Pravzaprav jih je veliko na drugih bregovih. In vse to moti, bolecine ob spoznanjih so ze obledele. Boj za dobrobit zivali je v drugem planu.
Pa poglejmo, zakaj to pisem.
V kar nekaj temah tega foruma sem ze dobila pod nos, zakaj Zavetisce Horjul, zakaj ne se kdo drug. Zakaj eni lahko, drugi ne. Zakaj enim zivalim bolj pomagati kot drugim. Zakaj so ene zivali vec vredne kot druge. Zato.
Predvsem zato, ker se vseh resiti ne da in ker ne Polona in ne jaz nisva krivi za pocetje drugih ljudi in vseh, ki pogledajo stran. In zato nisva odgovorni za prezivetje vseh slovenskih zapuscenih psov in mack. Kot tudi vi niste. Tudi Zonzani ne in ne Gmajnice in ne Obala in ne nihce. Vsi skupaj pa. Vendar vsak posameznik po svojih moceh, institucije pa po pravilih.
Zonzani je s.p. Kot Polona. Zonzani je masinerija. V Zonzaniju imajo enake dolznosti in pravice kot v Horjulu, veljajo enaki zakoni in pravila. V Zonzaniju polomljen macek caka brez protibolecinske terapije kot kos mesa na 30. dan? V Zonzaniju je pomemben papir, ki prinese denar? Bolecina je nepomembna? Zival je nepomembna? Ljudje so nepomembni? In kje pristane polomljen macek? Pri Poloni. In kaj se zgodi Zonzaniju? Nic. Ni prijave za evidentno protizakonito pocetje. Ni financne pomoci Poloni za zival, za katero je bil bil verjetno placan Zonzani. In zival je se vedno pri Poloni. In Polona se vedno skrbi zanjo. Se vedno jo hrani in se vedno isce posvojitelje. Kaj se godi v Zonzaniju? Najbrz eminentni in edini resitelji vsega zivalskega sveta ravno ta trenutek nacrtujejo velike akcije za pomoc? Da bodo lahko ljudje spet resili zival iz grozljivih muk? Iz zavetisca za zivali? In jo spravili do Polone? In kdo vse to pocne. Vi.
Ostalim zavetiscem se bom izognila. Nekatera med njimi so s.p.-ji, nekatera zavodi, nekatera vodijo drustva, nekatera... Vsi dobijo vec ali manj enako. Vsi dobijo denar od obcin. Za vse veljajo enaka pravila in enaki zakoni. Vsepovsod so inspektorji. Eni delajo tako eni drugace. Eni se trudijo imeti cisto vest. Drugi o vesti ne vedo nicesar. Se enkrat - za vse veljajo enaki zakoni. Tudi za macke iz Gmajnic, ki jih niso bili v stanju oskrbeti, za macka v Zonzaniju, ki je bil v Horjul odresen hudih muk, kot za Mora in otale pri Poloni. Pa res veljajo? Se vam res zdi, da veljajo enaki zakoni v Celju in enaki na Vrhniki ali v Logatcu? Pa enaki v Ljubljani? Jaz mislim, da ne. Po vsej Sloveniji veljajo tudi enaka moralna nacela. Tako v Zonzaniju, kot Gmajnicah, na Obali, v Horjulu, na Blejski dobravi. Pa ne. Ce bi, se Moro ne bi zgodil, temvec bi ostal tam, kjer je bil najden, ali pa bi pri Poloni cakal 30. dan v mukah. Pa ni. Ce bi, ne bi nekateri med vami iz zavetisc (razen iz Horjula) resevali zivali po tekocem traku, nic naredili proti krsiteljem predpisov in porivali te zivali drugim v narocja.
Izpostavljati Polono in Horjul zato, da se prisiljuje Zonzani ali Gmajnice k pravilnejsemu pocetju? Zakaj? Zakaj se ne stopi na prste tam in takrat ter z zakonskimi sredstvi, kot bi bilo potrebno. Zakaj je prirocneje pomahati pred nosom drugim s Horjulom? In s tem povzrocati, da stevilo horjulskih sovraznikov raste in raste (predvsem med „aktivisti” – saj veste, zavist je glavno vodilo Slovenceljnov), da raste stevilo ljudi, ki zaradi „hval”Horjula in blatenja drugih (brez prijav ste sokrivi za razmere, iz katerih zivali resujete) vlacijo zivali Poloni na pukl, ceprav spadajo povsem drugam? Zakaj ne imeti jajc in prijaviti pocetja drugih ter s tem najbolj nagraditi Polone in Horjula? Zakaj nagraditi nemarneze s tem, da jih "resimo" nadlog in le-te porinemo na Polonina ali kaksna druga pleca? Zakaj sprasevati Polono, kaj bi, ko vemo, da ne zna reci ne? Gmajnice, zakaj? Aktivistke, zakaj? "Dobri ljudje", zakaj? Zakaj sami ne poskrbite za zival? Tako ali drugace? Je Horjul edino zavetisce pri nas? Ni. So druga zavetisca slabsa? Za to smo krivi vsi, ki to vemo, pa nic ne ukrenemo. Svoje krivde in odgovornosti pa vseeno v nobenem primeru nimamo pravice prelagati na Horjul ali druge posameznike. Ampak eni pac ne morejo drugace. Zal. In Polona ne zna reci ne. Zal.
Ste se kdaj vprasali, zakaj Morov, Ninkov, Lukcev, povozenih, pretepenih in garjavih ni na straneh Zonzanija ali Gmajnic ali kje drugje? Kam gredo taki primeri? Jih ni? Kaj res? Ste prepricani? Torej vse hudo poskodovane, bolne in mucene slovenske zivali pristanejo v Horjulu? Res? Še tiste, ki se po pomoti znajdejo v Zonzaniju, pristanejo pri Poloni. Drugi ocitno cakajo 30 dni do svojega konca, ne glede na muke, katerim so podvrzene. Problematicni psi? Z zacudenjem spremljam gmajniske pogovore. Ne me basat, da imajo tam kaksnega poblematicnega psa, ki ne zeli v avto ali pa grize sprehajalce. Nemogoce. Kaj res? Ali pa je samo kaksen sprehajalec usel z vajeti? In zato, ker kar naenkrat tudi Gmajnice odstrejo kaksno tancico, je treba tudi v gmajniskih temah opletati s Horjulom? Zakaj ne bi raje poskrbeli, da delajo tam bolje. Da morda nekoc prekasajo Horjul. Denarja procentualno zagotovo nekajkrat vec, moznosti imajo enake. In v Zonzaniju se ni zgodila cela vrsta problematicnih psov, ki ste si jih podajali iz “rok v roke”? Zakaj? Koliko zivali caka v Horjulu na 30. dan v mukah? Koliko psov resite iz Horjula? Koliko jih boste tako resili, ko Polona kar naenkrat ne bo zmogla vec? Dvomim, da bo kdo od najbolj aktivnih resiteljev zivali iz zavetisc po celi Sloveniji (razen horjulskega) kdaj resil kaksnega horjulskega psa ali macka. Zakaj dvojna merila? Samo zato, ker Polona dela dobro in namesto za hrano v svojem krozniku poskrbi za zival, ki jo nekdo proti vsem pravilom privlece k njej? Se zdi komu to prav? Meni ne. Samo zato, ker imajo v drugem zavetiscu v imenu kapitala jajca gledati zival, kako trpi, namesto da bi jo humano uspavali? Aja, to pa se ne sme. Bolje gledati, kaj delajo, nic ukreniti proti njim in resiti zival pred njimi, ob tem pa vedeti, da je zakon enak za vse. Ja, dvojna merila.
Nekaterim tukaj so tudi licitacije, pa posvojitve na daljavo, pa kaksen stant ali donacija kar tako, pa zbiranje za kaksno tocno doloceno horjulsko zival hud trn v peti. Tako hud, da mora Polona polagati racune tudi takim, ki ne dajo nic in ki ne z njo in ne z denarjem nimajo nic. In to boli.
Se komu zdi, da je tega denarja veliko? Vzemite kalkulator, pa izracunajte obdobje in pomislite, koliko v tem casu ste porabili za svojega (po moznosti zdravega) psa. Za enega. Samo za enega. In ko zracunate, dodajte 20% zneska se za drzavo. Pa takoj morate ta denar zagotoviti. Ne jutri, temvec danes. Z drzavo se ni za saliti. Ja, pa kaj, ce morajo zivali jesti in k veterinarju in kaj potem, ce mora tudi Polona s hcerama vsake toliko kaj dati v usta. Saj je to njen siht. Tako kot v Gmajnicah in Zonzaniju? Ja, in potem svizec zavije cokolado, Polona pa se zbudi na Tahitiju. Saj vsi vemo, kako to v Horjulu poteka. Dopust in dopust in dopust, pa lezanje in se malo lezanja, pa potem kaksnega psa kje pobrat in ga peljat do prve veterine. To pa res ni tezko. Za bogate denarce, ki jih prispevajo obcine in ki se zberejo od dobrih ljudi.
Pa se zbudimo in spoznamo Polono, ki pac ne more iz svoje kože. Zal. Jaz pravim, zal. Predvsem zato, ker konec tej kalvariji ni vec tako silno dalec. Ste ze pred menoj ugotovili, da je na eni strani treba prerezati in ziveti ter delati uspesno naprej ali na drugi strani nic rezati, pac pa se cez kratek cas sesuti ali pa se po malem sesipati vsak dan znova. Mislim, da bo to drugo bolj verjetno. Zal. Ker Polona ne more iz svoje kože. Sicer si je ze zapomnila stavek „Vseh se ne da resiti.”, vzame pa se vedno skoraj vsakega, ki ji prekriza pot. Zal, zlomljena Polona ne bo mogla vec vzeti vseh zivali in poskrbeti za njih. Posebej pa ne tistih, ki jih vlacite od drugje. Prav tako ne bo mogla dvigovati telefonov in poslusati izlivov silne ljubezni do vseh stevilnih povozenih in poginulih mack, ki ste jih imeli ali psov s keten, ki so vam jih cudezno ukradli. Tudi vam ne bo mogla opisovati vseh tigrastih mackov, ki jih namesto nje oglasujejo po bolhah in podobnih punktih, niti limati tukaj slik zivali, ki si jih boste tisti trenutek zazeleli pogledati.
Kaj imam skupnega s Polono, da si vas dovolim takole napasti? Veliko. Predvsem boj za prezivetje nama je skupen. Pa stvari vidiva podobno, iste probleme prepoznavava in se z njimi poskusava soocati, nad podobnimi stvarmi sva ogorceni ali se jih veseliva, radi se skupaj nasmejeva in se spodbujava, ko moci poidejo. In poidejo mnogokrat. Na sreco sem si lahko privoscila enotedenski „odklop”, saj od mojega dela ni bilo odvisnih kup najdenih macjih dudarjev in cela vrsta oskrbe potrebnih psov. Samo vasi maili so morali pocakati, pa tale forum in nekaj spletnih strani. Polona ne more odklopiti in oditi za en teden. Pa vendar mi prihod nazaj ni prinesel novega zagona, saj se negativne informacije kopicijo iz ure v uro. Lahko si samo mislim, kako hudo je Poloni ob „tematiki” zadnjih dni. Poleg vsega ostalega. In cakam, kdaj bo prisel spet kdo z idejo, da je Horjul pravi za kaksnega novega resenca iz nam ze dobro znanih zavetisc. Ali pa se bo spet kdo od vzrediteljev zelel elegantno resiti odvecnih in odsluzenih psov, ker je v Horjulu „tako lepo” in ker tja prihajajo krasni posvojitelji, ali pa bo priletela informacija o pozegnani vzreji dedno hudo obremenjenih pasjih osebkih ali pa ..., nama bo kdo znova povedal, kaj morava delati zastonj, v dobro zivali in ljudi. Ko zbirava vsaka za svoje prispevke, nihce ne vprasa, od kje vzeti. Samo dati morava. Vsakemu svoje. Vsakemu, ki se mu dozdeva, da sva kaj dolzni.
Ja, nic kaj prijetno pisanje in branje, kot ni nic kaj prijetnih vecina zacetkov tem v tej rubriki. In nadaljevanje se nam vsem zdi nekako samoumevno. Poskrbeti za vse poskodbe, za hrano, za socializacijo, za travme, za ... posvojitelje. ki jih marsikdaj ni in ni. V vrstah pa ze cakajo nove „teme” in nove oskrbe. Pa posvojiteljev se vedno ni. Denarja je malo, stroskov vedno vec in ce jih je premalo, pac pristavi pisker se drzava. In ce je vsega na glavi se premalo, se najde ... Vedno je resitev. Morda izstopiti z vlaka. Kam, ko clovek ne more preko sebe? Kam, ko je to tvoje zivljenje? Stisniti zobe in se peljati dalje? Ja, dokler zdrzimo.
Pisanje je namenjeno vsem, ki se prepoznate v njem. Nikogar nisem imenovala, pa vendar nas vecina ve, o kom govorim. Tudi neznani, ki se trudite izpostavljati dobre namesto po glavi mahati slabe, boste morda spregledali, da ne gre tako. Pravijo, da se dobro z dobrim vraca. Vcasih prevec dobrega skodi. Predvsem predobrim.
Mnozici krasnih ljudi, ki so resnicno pripravljeni priskociti v pomoc na pravi nacin vsakokrat, ko se zatakne, in ki vas je tukaj med nami mnogo, pa se zahvaljujem za podporo pri licitacijah in vseh drugih oblikah pomoci, ki jo tako srcno nudite.
Prepricana sem, da bomo nekako tudi te krize prebrodili in pricakali Gibonija ali koga drugega z odprtimi rokami in cistimi nameni.
Kljub vsemu prepricujem Polono in sebe v svetlejso bodocnost in upam, da ste tudi vsi vi z nama. Bodocnost brez takih problemov, kjer bo za pse dobro poskrbljeno, kjer bo vsaka mrcina imela svoj dom, polno skledo in kancek pozornosti samo zase. Morda bomo pa le kdaj še mi učakali tak dan.
Zdaj pa z vso energijo v nove zmage. Gibonni caka
.
Jana. Vse pravice pridržane.
