Kazen za sprehod brez povodca

[nyssa]

Odvezanih, proti nam dirjajočih, nagrbljenih ali nenagrbljenih psov nikakor ne prenašam!
Imam eno, ki se zaganja v njih, in drugega, ki se jim umika. Sploh, če jih ne opazim prva, zna bit hudič.
Prigode, ki smo jih tako doživeli na sprehodih, je nesmiselno opisovat.
Najbolj bi bila srečna, da bi bili vsi psi na povodcih, tako kot so moji in da bi bili sprehodi dejansko sprostitev, ne pa cela misija načrtovanja kam it, kako it, s čim it, kdaj bo najmanj ljudi ( s tem tudi psov), kje bo najmanj ljudi,.... 

[Ory]

Joj sploh nocem zaceti teme o taksnih sprehodih. Ne prenesem ljudi, ki meni solijo pamet in mi razlagajo kako nesramna sem ker svojemu psu ne dovolim, da se igra z drugimi.  Za vse je cas in prostor in nic se ni treba bati, da se moj nikoli ne igra. Igra se s psi, ki so njegovi velikosti primerni, igra se v prostoru, ki je varen in namenjen pasji igri in predvsem se igra s spi, ki jih poznam in jim zaupam. Ko pa se sprehajam po parku ali ulici, pa hocem imeti mir. Nasmeh in prijazna beseda med lastniki, kaj vec pa ne...... nisem navdusena nad tem, da moram na vsakem vogalu gledati n vse stiri strani s kje bo priletelo.

lp

[frigga]

Sisijino prvo srečanje s psom (prvo, odkar je z nama), je zgledalo nekako takole: hodimo po Tivoliju in nenadoma po travniku (kot bi padel iz neba) z gromozansko hitrostjo prilaufa odrasel bokser, na srečo je tik preden je zagledal Sisi, začel malo bremzati, da ni z vso silo butnil vanjo. Sicer jo je potem samo malo povohal, sam se je pa Sisi čist usrala. Seveda je lastnica prišla šele par minut kasneje, njen odgovor se je - normalno - glasil: ''Sej je priden, ne bo nič naredu!''
Me pa takšne situacije sploh ne presenečajo, ker pogosto videvam mamice, ki s svojimi prijateljicami hodijo 5 ali še več metrov pred svojimi otroki in se spomnijo na njih šele pred prehodom za pešce, ko slučajno pogledajo nazaj, če je njihovo dete kje blizu.

[nyssa]

Rešitev vidim v povodcih. Pa magari v fleksijih. Dokler se ga pravilno uporablja. Če se pes zažene takoj, ko prideta ven in vleče konstantno na tistih osmih metrih, potem je pač vseeno, če se uporablja navaden povodec.
Jaz za sprehode ponavadi uporabljam fleksi. Ker se pes razmiga. Ker spuščen itak nikoli ne bo. V parkih in podobnih zadevah še najmanj. Ker sem mnenja, da tudi, če bi bil spuščen, bi se moral gibat v krogu 10 metrov okoli mene. In mi je povsem vseeno, če je na fleksiju.
Ko se nam približa pes, dam fleksi na kratko, ko psov ni, se moji lahko mirno gibajo v krogu osmih metrov. In pika. Škoda, da več ljudi ni odkrilo lepot fleksija. Oz. pravilne uporabe tega (zame čudovitega) pripomočka za sprehode.
Niti me ne bi toliko motilo, če bi šli psi lepo mimo nas. Ne en, ne drug se ne bi zaganjala v njih. Tudi na povodcu ne.
Tako pa...Paxx ne mara presenečenj in se tako zasekira, da je v minuti bel od prhljaja. In ko je nazadnje priletel pes v njega, zapičil svoj smrček v njegovo rit in se ni spravil stran, sem najprej jaz malo znorela, potem pa še Paxx    Ki drugače ne bi znorel, če bi se pes pravi čas spravil stran in če se mu ne bi kar naprej umikal na povodcu, dokler se ni imel kam več umaknit.
Ali pa ena huskyca, ki je priletela od nikoder, skočila na Paxxa in ga začela naskakovat - po glavi 
Lahko bi šavsnil in ji magari raztrgal trebuh,ampak ne...se je umikal in umikal in umikal...
Tara se ne bi. Aika se tudi ne bi. Gaja bi se pognala vanjo, ko bi prišla 20 cm blizu nje.
Prava blaženost je sprehod po natrpanem mestu, kjer ljudje ponavadi nimajo psov odvezanih. Pa čeprav ne smemo nikjer vogalov zacahnat in ni kaj dosti zanimivih vonjav...vsaj v miru lahko hodimo. Če se ne najdejo osebki, ki nam svetujejo nagobčnik, ker imam nevarno pasmo 
Sprehodi že dolgo časa niso sprostitev. Oz. so...lahko...če vstaneš ob štirih in pelješ pse ven. Ali pa če se spraviš ven nekje po polnoči.
Vse kar je vmes pa so renčeči/vsiljivi/radovedni/neolikani psi in lastniki.
Pes pod stresom, jaz pod stresom, drugega psa ne morem brcnit, ker moj popi*di...
What to do?
W h a t   t o   d o?

[Nanook]

Dokler nisem imela doma dveh sarpejk, so bili sprehodi velikokrat bolj podobni nocni mori kot pa sprostitvi, seveda po zaslugi nicnebonaredil psov. Odkar eno kuzlco zamenjajo za bulmastifa, drugo pa za pitbula in posledicno stran vlecejo nemce, dobermane, pitbule in tiste tanajboljprijazne zlatkote in labije, so sprehodi pravi balzam.

[Nanook]

Hm, ne vem no, meni nobena od mojih ne lici na bulmastifa ali pitbulla, ampak ostali ocitno vidijo samo to.
Je pa tudi res, da smo se vmes preselili in so tu psi veliko bolj pod kontrolo kot tisti na bivsih sprehajalnih poteh.
Nekaj padalcev je seveda bilo, ampak so se kar hitro naucili kako in kaj.

[Alba]

Jaz imam huskyco vedno na povodcu in če srečava psa, potem jo dam na poleg. Sem pa že doživela zmerjanje s strani lastnice pritlikavega šnaucerja, ki ga ima btw vedno odvezanega, da je moja psica popadljiva in da mi jo bo zbrcala. a kaj naj naredim, če njena kuzlica leta okoli moje?
No takrat mi je dobesedno film počil, ampak sem zavoljo moje starosti in zrelosti rekla le, da po zakonu mora pes niti na povodcu, da moj je, njen ni. Potem sem naredila globok vdih in se raje obrnila v drugo smer, ker bi jih drugače lastnica fasala od mene.

Ampak ne boste verjeli od takrat naprej ima kuzlico privezano. neverjetno. Sicer po Trzinu še vedno razlaga, da imam blazno popadljivo in ne vem kaj še psico. Ja tako, da če v Trzinu srečate mene in mojo sivo belo huskyco, najbolj da jo ucvrete stran  (pa kaj še).