Kazen za sprehod brez povodca

[Nanook]

Aaa, ok, tole mi je pa ze bolj jasno. Hvala. Sicer je pa tudi moja vedno na povodcu, vendar je ta povodec vcasih dolg 2m, 5 ali pa 10 (in vec).

[Nataša47]

Torej, so me napotili sem, da povem, kaj mi leži na  duši.

Resnici na ljubo, nisem prebrala vseh sporočil, in ne morem z gotovostjo trditi, da nikjer ni navedena črka zakona.

Torej, PES MORA BITI NA POVODCU NA VSEH JAVNIH MESTIH. JAVNO MESTO JE JAVNI KRAJ, KOT JE OPREDELJEN V ZAKONU, KI UREJA VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU, RAZEN POVRŠIN, KJER NI OZIROMA NI PRIČAKOVATI VEČJEGA ŠTEVILA LJUDI.

Večje število je stvar presoje, mislim pa da se ne more začeti z manjšim številom kot je množina v slovenščini. Najmanj. Po moji presoji, so tu mišljena mesta in zlasti mestni parki. Sama sem se preselila 20 km ven iz Ljubljane, da bom imela mir pri sprehajanju psa. Seveda ga nimam. Sredi gozda (kjer ti razen psa grozi velika verjetnost, da srečaš medveda) so mi težili, da moram imeti psa na povodcu.

Prav malo se mi smilijo ljudje, ki se bojijo psov in imajo tako imenovano fobijo do psov. To je njihov problem. Tudi jaz imam kar nekaj fobij, pa ne težim z njimi drugim ljudem. Moj odgovor je: pojdi se zdravit, ali pa se izogibaj krajev, kjer veš, da boš srečal psa. Tudi lastniki psov imamo pravico, da se s svojimi živalmi sprehajamo.  Ta planet ne pripada samo ljudem temveč vsem bitjem, udomačenim in divjim.

Sem absolutna zagovornica svobode za vse. Suženjstvo za ljudi smo ukinili pred kratkim (vsaj uradno), naša nepotešljiva požrešnost in potreba po posedovanju pa nam še naprej služi za izgovor pri zasužnjevanju živali in poseganju v njihov življenski prostor.

Še ena o povodcih. Različni psi imajo različne potrebe in obstajajo kužki, in ti imajo enake pravice do življenja do njihovega naravnega izteka, ki potrebujejo več fizičnega prostora, več aktivnosti, večji prostor in ni ga človeka, ki bi bil tako "fit", da bi lahko laufal s takim psom in ga utrudil. Odgovorni lastniki bomo peljali takega psa na prostor, kjer to lahko stori brez nevarnosti, da zaide na cesto ali pod vlak. Zakon, hvala bogu, to dovoljuje, čeprav policaji tega ne vedo, pa menda tudi eden od inšpektorjev ne.

Dejstvo je, da psi niso ljudje in da imajo drugačna družbena pravila. Na primer:
čisto primerno je za pse in neprimerno za ljudi je, da ovohavajo zadke drug drugemu;
čisto primerno je za pse in neprimerno za ljudi je, da se naskakujejo;
čisto primerno je za pse in neprimerno za ljudi je, da opravijo svojo potrebo na prostem;
čisto primerno je za pse in neprimerno za ljudi je, da lajajo (prvega, ki nauči svojega psa govoriti, želim spoznati in imenovati za nobelovca) ...

Lako bi naštevala še naprej. Dejstvo je tudi, da svoje ljubljence poizkušamo počlovečit in jim pridajamo človeške lastnosti.

Še nekaj o svobodi.
Sem mati dveh odraslih otrok in sem se zelo zgodaj soočila z vprašanjem koliko svobode lahko dovolim otroku, da bo še vedno zagotovljena njegova varnost. Ko sta se vpisala v planinsko društvo je imela kolegica, ki je brez otrok, živčni napad in me proglasila za neodgovorno in neumno mati, ker od sedaj dalje bom neprestano skrbela, če se jima bo mogoče kaj zgodilo. Njen odgovor je bil preprost: prepoved, naj bo otrok raje doma, na varnem. Če potegnem paralelo za pse: povodec.

Nisem poslušala njenega nasveta in sem raje reskirala neprespane noči in čakanje, da sta bila varno spet doma, pa naj si bo to iz diskoteke ali s Triglava, kot da bi omejevala njuno svobodo. Mogoče se ne boste strinjali z mojo prispodobo, amplak če bolje premisliš, je povezava. Tudi pes potrebuje določeno svobodo, navsezadnje se je pred toliko in toliko leti, stoletji, tisočletji, samostojno odločil, da bo zapustil svoj trop in postal človekov družabnik. Družabnik, ne suženj. Pes ni kanarček, ki v naravi in v tem okolju ne more preživeti (po mojem tudi kanarčki ne sodijo v kletke) . Kljub svoji prvotni odločitvi in scerklanosti, je večina psov sposobnih preživeti samih (če odmislimo promet, lovce in druge hudobne ljudi) in ima zato pravico do svobode, kolikor mu jo pač lahko še nudimo, glede na promet, lovce in druge hudobne ljudi.

Omejen pes, pa naj bo na povodcu ali priklenjen na verigo, ali v pesjaku, ali za ograjo na vrtu, je napadalen. Obstajajo razlogi za to. Sama sem naklonjena temu, da se pse že zelo zgodaj začne socializirati z drugimi psmi kakor tudi z ljudmi. Takšen pes ne bo nikoli napadalen če bo spuščen. Seveda pa je za to ptrebno dosti časa in energije in lastnikom se preprosto ne ljudi ukvarjati z njimi, lažje je psa vtaknit v kletko ali na ketno ali na povodec, to, da mu s tem kratitjo osnovne pravice, jih malo briga, saj so navsezadnje samo lastnina in so lako veseli, da imajo kaj za jest in tako dalje. Poznala  sem lastnico psa, ki je navajala, kako nehvaležen je njen pes, saj ga vsak teden pelje na vikend (kjer je ves čas preživel na zelo kratki verigi) in pa da ne ceni tega, kako lepo stanovanje ima, celo klavir. (Se ne hecam.)

No, ja, malo sem si olajšala dušo. Vem, da se večina ljudi na tem forumu ne strinja z menoj in so strogi zagovorniki absolutnega nadzora nad psmi, hkrati pa tudi goreči zagovorniki zakonodaje. Naj se odločijo za eno ali za drugo. Oboje ne gre skupaj. Tudi v moji glavi ne gre skupaj ljubezen do živali in popolno suženjstvo. Upam, da najdem somišljenika na tem forumu.

[tina.g]

Moje mnenje pa je, da so večji problim lastniki psov, kot pa psi sami. Če bi lastniki svoje pse primerno vzgajali in šoli, bi jih vsi na travnikih in v gozdovih lahko imeli spuščene. Če bi imeli dober odpoklic in bi vsak lastnik bil pozoren tudi na drugime na sprehodu, bi ob srečanju psa poklical in mirno šel mimo.

Saj tudi na cesti opazujemo promet in smo pozorni na ostale akterje. Problem dan danes pa je, da so ljudje totalno egocentrični in sploh ne pomislijo kako njihova dejanja vplivajo na ostale. Kaj to, sploh se ne zavedajo, da ostali obstajajo.

[Jana]

Ne morem, da ne bi, ker nekatere trditve "ne drzijo vode" :

Še ena o povodcih. Različni psi imajo različne potrebe in obstajajo kužki, in ti imajo enake pravice do življenja do njihovega naravnega izteka, ki potrebujejo več fizičnega prostora, več aktivnosti, večji prostor in ni ga človeka, ki bi bil tako "fit", da bi lahko laufal s takim psom in ga utrudil. Odgovorni lastniki bomo peljali takega psa na prostor, kjer to lahko stori brez nevarnosti, da zaide na cesto ali pod vlak. Zakon, hvala bogu, to dovoljuje, čeprav policaji tega ne vedo, pa menda tudi eden od inšpektorjev ne.

Kužki so mladi psi. Odrasel pes ni kužek, ne glede na velikost. Bevskajoca odrasla civava je pes, ki lahko precej ugrizne, te umaze ali opraska. Prav tako je pes povsem mirna in nezainteresirana odrasla nemska doga.
Torej, kužki (beri: mladi psi) nimajo kaj laufat sami nenadzorovano okrog, saj se ne vedo, kaj so to prehod za pesce, semafor, utripajoca luc in spuscena zapornica na zelezniski progi ... Pa se marsikaj drugega .
No, vsega tega ne vedo niti odrasli ali ostareli psi.

Kaj je za psa "naravni iztek"?

čisto primerno je za pse in neprimerno za ljudi je, da se naskakujejo;

Ves, kaj pomeni v pasji govorici naskakovanje?
Naskakovanje je skrajno nezeljeno obnasanje psa in v nobenem primeru nisem nikoli svojim psom dovolila naskakovati drugih psov, kot tudi ne naskakovanje drugih psov na moje.

Še nekaj o svobodi.
Sem mati dveh odraslih otrok in sem se zelo zgodaj soočila z vprašanjem koliko svobode lahko dovolim otroku, da bo še vedno zagotovljena njegova varnost. Ko sta se vpisala v planinsko društvo je imela kolegica, ki je brez otrok, živčni napad in me proglasila za neodgovorno in neumno mati, ker od sedaj dalje bom neprestano skrbela, če se jima bo mogoče kaj zgodilo. Njen odgovor je bil preprost: prepoved, naj bo otrok raje doma, na varnem. Če potegnem paralelo za pse: povodec.

Nisem poslušala njenega nasveta in sem raje reskirala neprespane noči in čakanje, da sta bila varno spet doma, pa naj si bo to iz diskoteke ali s Triglava, kot da bi omejevala njuno svobodo. Mogoče se ne boste strinjali z mojo prispodobo, amplak če bolje premisliš, je povezava. Tudi pes potrebuje določeno svobodo, navsezadnje se je pred toliko in toliko leti, stoletji, tisočletji, samostojno odločil, da bo zapustil svoj trop in postal človekov družabnik. Družabnik, ne suženj. Pes ni kanarček, ki v naravi in v tem okolju ne more preživeti (po mojem tudi kanarčki ne sodijo v kletke) . Kljub svoji prvotni odločitvi in scerklanosti, je večina psov sposobnih preživeti samih (če odmislimo promet, lovce in druge hudobne ljudi) in ima zato pravico do svobode, kolikor mu jo pač lahko še nudimo, glede na promet, lovce in druge hudobne ljudi.

Tudi sama imam dva povsem odrasla in samostojno ziveca otroka, celo zivljenje zivim s psi, s psi sta zivela tudi otroka. Vendar mi nikoli v zivljenju ni padlo na pamet, da bi enacila svobodo in vzgojo otrok s svobodo in vzgojo mojih ali katerihkoli drugih psov.

Moja otroka (hm..., kulturne norme zapovedujejo, da tudi za druge otroke ni primerno) nista nikoli ovohavala ljudi, brskala po smeteh, na cesti naskakovala ali preganjala ljudi ali zivali, brezglavo letala po prometnicah, se parila po gmajnah, tiscala glave v nakupovalne vrecke mimoidocih ali v vozicke z dojencki ... Ko sta hodila po cesti, se ju ni nihce bal, nihce ni stopil v njune iztrebke, nista hodila lezat pred tuja vrata ali razkopavat sosedov vrt ... Sta pa hodila v hribe, v razne tabore in kolonije, starosti primerno sama v trgovino, solo, na zur ... Zal nisem imela nobenega takega psa, ki bi ga uspela vzgojiti tako, da bi lahko sam sel do trgovine in nazaj, sam sel v hribe ali na sprehod, in da seveda ob tem ne bi bil izpostavljen ne prometu, ne drugim psom, ne disecim kantam, pa da ga ne bi "pritisnilo na stran", ali da ne bi pomislil na ovohavanje s pasjo bejbo na povodcu ... Tudi majhnih otrok ne spuscamo samih v hribe ali v trgovino. Ali pac?

Govoris predvsem o varnosti samega psa, vendar je to le ena plat pasjih zgodb. Drugi se rece "nevarnost" za ljudi in ostale zivali. Da ima kdo psa, ki mu lahko v popolnosti zaupa v vsakem trenutku, ko je brez nadzora, me ne bo nihce preprical.

Prav zaradi razlik med ljudmi in psi so si ze davno nazaj izmislili pravila in zakone, povodce, ograje in podobno. Najprej za zavarovanje ljudi, precej kasneje pa z zakoni o zasciti zivali se za zavarovanje psov. In neumnost je trditi, da so zakoni samo za omejevanje svobode psov. Hm ... so psi kaksna visja bitja od mack recimo, ce ze v nemar dajes ljudi? Ali od srn, zajcev, kokosi, ovc ... Vse to koljejo "svobodni" psi.

Je ocitno treba se veeelikokrat ponoviti nekaj najosnovnejsega - tvoja svoboda in svoboda tvojega psa se koncata tocno na tisti tocki, kjer se zacneta moja svoboda in svoboda mojega psa. In ce ne dovolim tvojemu psu, da naskakuje mojega, bos rekla, da kratim tvojemu svobodo, ali kako? In ce mu ne bom pustila, da me potaca ali poslini, naskoci mojega psa ali psico ali da hodi na moj vrt? Hm ... res krasna svoboda, ki naj bi veljala samo za ene, drugim pa niti ne pripadala?

Omejen pes, pa naj bo na povodcu ali priklenjen na verigo, ali v pesjaku, ali za ograjo na vrtu, je napadalen. Obstajajo razlogi za to. Sama sem naklonjena temu, da se pse že zelo zgodaj začne socializirati z drugimi psmi kakor tudi z ljudmi. Takšen pes ne bo nikoli napadalen če bo spuščen. Seveda pa je za to ptrebno dosti časa in energije in lastnikom se preprosto ne ljudi ukvarjati z njimi, lažje je psa vtaknit v kletko ali na ketno ali na povodec, to, da mu s tem kratitjo osnovne pravice, jih malo briga, saj so navsezadnje samo lastnina in so lako veseli, da imajo kaj za jest in tako dalje. Poznala sem lastnico psa, ki je navajala, kako nehvaležen je njen pes, saj ga vsak teden pelje na vikend (kjer je ves čas preživel na zelo kratki verigi) in pa da ne ceni tega, kako lepo stanovanje ima, celo klavir. (Se ne hecam.)

Zgornji odebeljen stavek je najvecja cvetka v celem pisanju. Imas kaksno znanstveno podlago za tako trditev?
Izpustila si namrec celo paleto pasjih situacij, kjer so psi "omejeni" s stanovanjem ali hiso in bivanjem s svojimi krdelniki. So vedno spusceni v stanovanju/hisi ter na lastnem vrtu, spusceni pod nadzorom v zelo znanem okolju in z zelo znanimi ostalimi akterji, pa vedno na povodcu v neznanem okolju, ob neznanih akterjih in v urbanem okolju. Le redko so sami doma, nikoli (ampak res nikoli) nimajo moznosti oditi kamorkoli brez nadzora, prav tako jih nima moznosti kdo spustiti "na svobodo" ali jih kam odpeljati. Po tvoje so nesvobodni, popadljivi, napadalni?

Ditto, Tina.

Še en citat iz Pravilnika o zaščiti hišnih živali
I. Splošne določbe
3. člen
2. odstavek: Skrbnik živali mora zagotoviti ustrezno namestitev in skrb za žival z upoštevanjem ekoloških potreb glede na vrsto živali in še posebej zagotoviti:
točka 2. ustrezno gibanje živali glede na vrsto;

Zakon o zaščiti živali
II. ZAŠČITA ŽIVALI
1. Reja živali

7. člen
    Skrbnik živali mora živali zagotoviti:
    – bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
    – svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje;
    – dovolj prostora, če je privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji;
    – svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem;
    – ločeno nastanitev nezdružljivih živali.
    Skrbnik živali mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo tehnopatije in motnje v obnašanju.
    Če je opustitev iz prvega in drugega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali.

11. člen
    Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
    Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.
    Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

15. člen
    Prepovedana ravnanja so:
    ...
    – namerna trajna ali začasna zapustitev živali;
    ...

Zakoni se berejo smiselno in ne le tisti cleni, ki bi nam ustrezali.
Zakon o zasciti zivali nima veliko skupnega z ekologijo, temvec z etologijo - vedo o vedenju živali.

[Nanook]

Ja, seveda se bosta dogovorila kdo je prvi in kdo drugi-dokler je moj vecji/bolj grozen kot tvoj. Kako drugace razlagat neizmerno zeljo po dogovoru, ko se lastniki s svojimi psi srecajo z mojim penzionistom, in izrazito zeljo po ne-dogovoru, ko se ti isti lastniki s psi srecajo z mojo "tavecjo" kuzlico.

[ticka]

Naskakovanje se ne reši z kastracijo/sterilizacijo! Dostikrat je to znak podrejanja, mi imamo psico in psa, oba kastrirana/sterilizirana, pa pes se vedno njo naskakuje!
Poleg tega, ne vem, preberi si celo tole temo, pa bos razumela, zakaj ljudje zagovarjajo povodce.
Samo en primer: če tvoj pes ni napadalen, to še ne pomeni, da moj tudi ni, ali pa da mu posebno paše bližina drugih psov.

[binulja]

Pa še to... večkrat sem že razmišljala, če bi se vsi te lastniki z odvezanimi psi, še vedno drli, da ne bo "n'č naredu", če bi se ob meni namesto dveh prikupnih mešančkov sprehajala nemška doga in rotvajler neumno zares...