Kazen za sprehod brez povodca

[drobtinica]

Zmotilo me je le to, ker je bilo govora o pasmah, ne psih! Vsi vemo kako je z mešanci.... 

No tega ne razumem, govorilo se je (mimogrede, povezava na Piramido dela) o tem, da je pudelj (če vzamemo prispodobo v orožju) frača, rottweiler pa uničevalsko orožje. In to vse zaradi tega, zaradi kakšnih razlogov so bili v preteklosti vzrejeni. Pa nisem nič prizadeta, ker je bil rotti največkrat omenjen. Saj je človek, ki je bil neki ustanovitelj KD Naklo tudi izjavil, da je velika razlika, če srečaš 2 kg pudlja ali pa 100 kg nemško dogo (a take tudi obstajajo?) In če res dela tudi kot inštruktor šolanja, potem bi lahko priznal, da bi ga pošteno udarilo po žepu, če bi imel na šolanju samo 2 - 5 kg pse.
In kot je napisala Sleepy, velikokrat je razlog za spuščanje psov v prosto naravo tudi pogled in roke stran od pobiranja drekcev. Pa kaj čmo, tudi tukaj nismo enakopravni, eni se pokakajo za en fičnk, drugi pa cel kilogram. Smrdi pa itak oboje.
In še en moj razlog, da spada vsak pes na povodec. So ljudje, ki se bojijo velikih psov in so ljudje, ki se bojijo VSEH psov. In danes so povodci že tako različnih dolžin, polni karabinov, primerni za tek s psom, za opravljanje takšnih ali drugačnih aktivnosti, za dokaj veliko svobodo in šnofanje psa po okolici, pa še vedno zagotavljajo določeno kontrolo. Če pa lastnik meni, da to ni dovolj, je še vedno na voljo tudi nagobčnik.

[Bambi]

Samo na hitro... Ce cesa ne maram, je to posplosevanje. Ker vem, da smo na tem forumu vecinoma odgovorni vodniki psov, ki se znamo obnasat, verjamem, da niste mislili tako, kot je zvenelo. Pa vendar - nisem se slisala, da bi bil spuscen pes = ne pobiranje iztrebkov za sabo. Obzalujem, ce imate take izkusnje, a posplosevanje ni najlepsa vrlina. To, da je moj pes vecinoma spuscen, ne pomeni, da za njim ne pobiram iztrebkov. Res je, sredi travnika ne grem na lov za kakcem (razen seveda, ce je trava sveze pokosena), kar pa ne pomeni, da ne pobiram iztrebkov v urbanem okolju. Poleg tega sem dobila vtis, da ste mnenja, da Crna Smrt prosto leta po celi Ljubljani, rine surlo v otroske vozicke, naskakuje psice, nadleguje mimohodece pse in skace na tekace. Ponovno, ne vem, od kod tako posplosevanje (ni povodca = ni discipline). S svojim psom se 90% sprehajam po sprehajalni poti v Ljubljani, kjer prometa (razen moronskih mladoletnih bebcev brez celad na stirikolesnikih    ) ni, divjadi (razen pobeglih antilop iz zoo-ja) pa tudi ne. Ostanejo torej samo se ljudje in psi.

Priznam, mene ne vodijo zakoni. Vodi me zdrav razum in spostovanje do drugih bitij. Ce vidim, da kdo od dalec kaze znake nelagodja zaradi psa, ga poklicem in primem. Ce vidim, da se otroci zogajo, ga primem, dokler ne greva mimo. Ce vidim pripetega tujega psa, ga poklicem in primem. Ce pa je drug pes spuscen, potem bo spuscen tudi moj, pa ce je drugi pes civava ali pa irski volcji hrt. Mojega psa pa tudi ne vodi povodec, pac pa teh vlozenih 7 let, 6 mesecev in 22 dni. Mislim, da taki zakoni ne sluzijo nicemur. Ljudem bi morali vcepiti spostovanje do drugih in zdravo logiko, ne pa porinit povodec v roke. Ce bi bili uvidevni do drugih, potem bi povodci lahko bili vecinoma le modni dodatek. Sleepy in ostali, vabljeni ste na sprehod k nam, pa lahko sami presodite, kako funkcionira 'ne zakoni, samo obzirnost' sistem.

[Sleepy]

Bambi, se strinjam kar se tiče sistema obzirnost in najmočneje na tem svetu zagovarjam, da je moja svoboda omejena s svobodo drugega. Ker pa je kljub vsemu žal sistem obzirnost ni prevladujoči sistem v deželici južno od Alp, imamo zakone, ki jih moramo spoštovati vsi. In zakon pravi, da morajo bit psi na povodcu. In to je to in konec. Ne dvomim, da se vloženih dobrih sedem let odraža v lepo vzgojenem, vodljivem in šolanem psu. Dejstvo pa je, da mi na sprehudu NI potrebno dajati od sebe zankov, ali se bojim psov ali jih obožujem, ali mi je prav da me povohajo, ali pa mi bo pritisk narasel na 1500. Dejstvo je, da mi ni potrebno celemu svetu razglašat, da recimo trpim za paničnim strahom pred psi (k sreči to ne velja zame, pa vseeno). Sama obožujem pse in vse ostale živali. Zelo pogosto se mi dogaja, da spuščeni psi pridejo k meni tudi kadar jih ne pokličem ali jih sploh ne vidim. Kar me seveda osebno ne moti, če sem brez psa. Če pa imam sabo svojo "Črno smrt" me pa zelo moti. In zato mi je veliko bolj všeč, če velja zakon v obeh primerih, torej da pes nobenkrat nima možnosti, da pride k meni. Edino kolikor toliko sigurno zagotovilo za to pa je povodec in konec, ker večina skrbnikov, še tako dogovornih, ne posveti življenja šolanju psov, pa so psi kljub vsemu zelo vodljivi, prijazni, vzgojeni, ampak....
Zakon pravi tako in tako in konec. Ne vem zakaj sploh debatiramo o tem? Zakaj je potrebno razlagati, da ne boste spoštovali zakona in se razburjati na nas, ki pravimo da delate narobe?Zakoni so za to, da veljajo enaka pravila za vse. Skrbniki bolj šolanih psov s povodcem ne bi smeli met nobenih težav, tiste, ki svojih psov niso šolali, pa po sprehodu boli roka. In to je to in konec.   

Kar se pa pobiranja iztrebkov tiče je pa posploševanje posledica izkušenj. Napisala sem svojo misel, domnevo ali kakorkoli hočeš temu rečt, nisem pa napisala, da TI ne pobiraš izrtrebkov. Žal pa gresta prepogosto NEpobiranje iztrebkov in NEpovodec z roko v roki.... 

[tacko]

Ne vem, če ima smisel govoriti o 100% kontroli nad psom in zaupanju psu. Ker menim, da to ne more nihče 100% reči, saj ne vidiš psu nikoli v glavo in lahko se zgodi na poti neka stvar, ki je pes ni vajen in je neprilika tukaj. (samo moje mnenje) 

[tacko]

Točno to je to bonton do drugih in menim, da straši takih otrok, ki jih opisuješ, nimajo niti malo smisla o vzgoji otrok. Moj sin je lepo vzgojen in vem, da kaj takega ne bi nikoli počel, pa ne zato, ker bi ga bilo strah česarkoli (da bi bil tepen) ker nisem pristašica take vzgoje. Moj sin ve, kje se lahko brca žoga, kje se lahko teka...Prav tako pa imam tudi pri vzgoji psa svoja merila in vem, da pes sodi na povodec, ve pa tudi zelo dobro, ko se peljemo na vikend, da bo tam prost in je tega zelo vesel, zato pa se velikokrat na teden odpravimo tja, da lahko prosto teka. Ne gre pa tukaj za posiljevanje z potomstvom, saj tudi starši teh otrok zagotovo niso rekli otroku, naj ti vrže žogo v glavo?!
Gre zgolj za nagon pri živalih in nagon pri otrocih, ki si sami niso krivi, da je tako kot je pri nekaterih.

[drobtinica]

Bambi, tudi jaz sem prepričana, da je ves trud, ki si ga vložila v svojega psa, spoznaven v vajinem odnosu do okolja. Meni do tega še veliko manjka, zato uporabljam in tudi bom uporabljala povodec.

Kar bom pa zdajle napisala, pa ni nikakršno posploševanje temveč izkušnje iz okolice:
- procentualno se šolanja udeležuje več lastnikov srednjih ali večjih psov kot lastnikov malih pasem;
- pobiranje iztrebkov je vsaj v moji okolici bolj poznano pri lastnikih večjih psov kot pri manjših, dokaz je velikost kupčka na travi ali asfaltu;
- so ljudje ,ki imajo psa brez kao lovskega nagona in so ponavadi prepričani, da je pes v gozdu ali na njivi popolnoma neškodljiv in nemoteč za divje živalske prebivalce;
- so ljudje, ki imajo pasme, ki so znane kot družni psi in menijo, da so njihovi psi nenevarni za okolico in da jim je njihova "neškodljivost" že prirojena. Sem skoraj prepričana, da je v Tivoliju in na Rožniku  veliko več prostotekajočih labradorcev in zlatih prinašalcev kot pa nemških dog in dobermanov:
- so ljudje, ki menijo da je opravljeno osnovno šolanje psa ter izpit B-Bh dokončna garancija za 100%-no poslušnost in odpoklic;

[Sleepy]

Hm....  sem (in bom vedno  ) v najboljših letih, imam otroka, načeloma so mi otroci cool in sem si nekaj let popestrila s poučevnjem takih in drugačnih "veščin", pa me nevzgojeni, povsod letajoči glasni otroci brez nadzora razkurijo še bolj kot spuščeni psi. Tako zelo, da marsikdaj kašnega "prestrašim" da se teče potožit očkot in mamici kašna čarovnica ga je napadla. In potem čakam, odkod bodo očkoti in mamice pribentili name, da jim povem ano ali dve o vzgoji, pa jih ni od nikoder.... Tako da, o bogokletnosti tu ni govora!   In seveda mi je čisto vseeno, če je tisti, ki kakorkoli prestopa meje "moje svobode" nevzgojen pamž. Tam nima kaj počet! 

in... no... si res pozabila dodat pomemben podatek, da uporabljaš povodec v urbanem okolju , kljub vsemu pa: NIKOMUR NI POTREBNO SE UMIKATI NA DRUGO STRAN POTKE. Če pa psa spustiš v naravi, kjer nikogar ne motiš, pa seveda! Tudi jaz ga. In gledam, če se mi kdo slučajno približuje, in ga pokličem in pripnem, čeprav se za mimoidoče ne zmeni oz. jih pogleda šele, ko ga pokličem in pripnem.

Dejstvo je, da zakon pravi, da morajo bit psi na povodcu. Šolani, nešolani, pasemski, borbeni.... VSI! In zakon velja za vse. Tako kot CPP veljajo za vse voznike. In ne glede na to za kako dobrega voznika se imam, ne glede na to koliko km prevozim letno in kako dolgo imam izpit, moram predpise spoštovat, če nočem povzročit nesreče ali plačat kazni. In enako velja za pse in njihove vodnike.

Balu, tudi tebi. Lahko pašeš med tiste, ki posvečajo dneve in leta šolanju, lahko ti verjamem, da imaš ekstremno poslušnega psa, pa zate vseeno velja isti zakon kot zame in vse ostale.
PST je pot, kjer se sprehaja (kolikor vem) zeeeeloooo veliko ljudi. S psi, brez, taki ki jih majo radi in taki, ki jih ne marajo. In Tivoli tudi. Kako vam ni jasno, da s svojim spuščenim psom, še tako šolanim in poslušnim, vznemirjate okolico? Res še ni nihče med vami srečal nekoga, ki trpi za paničnim strahom pred psi? Niti povodec jim ne olajša srečanja, kaj šele, če je pes spuščen.

Taki, ki psa pripnete, ko se z nekom srečate, ste v manjšini. V večini so skrbniki in vodniki spuščenih psov prepričani, da se morajo psi povohat in pomenit. NE, NI SE JIM TREBA! In s kom se bo moj pes vohal in kdaj, bom povedala jaz (in tisti drugi vodnik), ne pa kar nek pes, ki se malo šetka okoli, ker se vodniku ne da držat štrika.

Že tako in tako se nesreče rade prehitro zgodijo. In pravila niso pisana zaradi manjšine tistih, ki smo že tako in tako uvidevni, ampak zaradi večine tistih, ki so brezbrižni, ki ne mislijo, ne razmišljajo, ki se ne zavedajo, da niso sami na tem svetu.  Držat se jih pa pač moramo vsi!

[drobtinica]

Hm....  :-
Res še ni nihče med vami srečal nekoga, ki trpi za paničnim strahom pred psi? Niti povodec jim ne olajša srečanja, kaj šele, če je pes spuščen.

Jaz imam takšno svojo nečakinjo (stara je 20 let in ni imela slabe izkušnje s psom pa se jih vseeno na smrt boji) in sosedovo punčko (stara je 11 let, imela je slabo izkušnjo, boji se jih na smrt). Obe zajame popolna panika.
Nečakinja pri meni doma ni bila, od kar imam pse. Nič ne pomaga, če je psica zaprta na balkon ali v sobo, ne pride in konec.
Sosedova punčka beži v klet tudi takrat, ko vidi, da greva po stopnišču, pa imava nagobčnik in povodec. Kadar se igra pred blokom, ji moram napovedati, da prihajam in se ponavadi umakne vsaj 100 m stran. Pa se ne boji samo moje, boji se čisto vseh.