Posvojitev psa in vedenje po njej

[Smetka]

Hoj, ker govoriva o Roxyju, bova za začetek s "kužka" prešaltali na "psa". Saj vem, se vtikam tja, kamor se ne bi rabila, ampak gre za odnos, ki mora biti kar na začetku pravi. Roxy je pes, ne kuža. Ko pomislim nate, me malo stisne, ker imam občutek, da si prenežna. Vaju bom vesela v soboto, da vidim, kako je s tvojim  . Zna pa biti, da me občutek vara, ker bi tudi ironcatko uvrstila med prenežne, pa glih ni  , kadar ni treba biti. Čeprav... ironcat ma kužka, ti boš imela pa psa. Druga stvar... da ukineš skrb, ki je ne rabiš imeti: Roxy ne bo hud na ljudi. Tudi če bi se trudila narediti ga takega, ti ne bi uspelo. V povezavi s tabo se bojim samo tega, da ne boš upoštevala npr. nasveta o nabavi bivalne kletke in si življenje zakomplicirala do maksimuma. Pa da se ti bo smilil takrat, ko bo začel kaj izsiljevat, namesto da bi ga po buči treščila, recimo. Skratka, lahko se ti usede na glavo in se ne spravi dol, če  boš mislila, da posvajaš "kužka".
Knjige in teorija je eno, praksa drugo. Tudi mene je strah, kadar oddajam koga, pri kateremu vidim, da bi znal voziti svoje okoli, ker to skoraj gotovo pomeni, da bo prišel nazaj. Kar mu zmanjša možnosti za posvojitev na minimum (kar pri Roxyju itak že je, ker ga tako ni nihče zares niti pogledal še do zdaj), tega pa nočem. Ali drugače: mene je ravno toliko strah kot tebe, če ti kaj pomaga  . V bistvu se moraš odločit, ga vzet, potem pa res dosledno upoštevat navodila, vsaj za začetek, pa tudi če se za vsako najmanjšo stvar trikrat na uro slišimo.
Od njega lahko pričakuješ: drisko zaradi nervoze (4x na dan, naslednji dan pa vse ok), kričanje in vpitje in metanje ob tla, ko bo ostal sam oziroma bo videl, da odhajaš brez njega, nemogoče vedenje, teženje, kadar ne bo dovolj zlaufan; po drugi strani pa 100o% navezanost in pozornost, če se boš ukvarjala z njim (in z njegovo žogico  ). Roxy je pes, ki ga lahko spuščenega pelješ čez Čopovo v največji decembrski gužvi, pa niti pogledal ne bo ne levo ne desno, če boš pridobila njegovo pozornost.
Preden se odločil, se vprašaj, koliko časa na dan si mu pripravljena posvetiti. Kar se tega tiče, je res zahteven. Če bo dovolj časa, namenjenega njemu, potem ne bo nič problem.

[Teja]

imam različne posvojence, prvi je bil posvojen kot še čisto majhen 2-mesečni kuža, drugi je bil star 5 do 6 mesecev, tretja 6 let...
praktično med njimi nisem zaznala razlike
vsi so se prilagodili MOJEM načinu življenja... vsi so se vklopili v pasje krdelo... vsi so sprejeli muce... vsi so enako vodljivi pa naj bo to podeželje ali pa center mesta...
prvo je sposobnost vodstva (alfa), drugo, ki vpliva na psa pa je tudi prejšnje življenje, na začetku pa sploh
no, toliko od mene...

[miskica]

Predvsem naj se najprej prepriča, da je vir njenih alergij pes in ne pršice, hrana, karkoli... 

[moksa]

Sploh ne vem, če bo moje pisanje komu pomagalo, ampak probam vseeno: jaz sem bila fejst alergična na mačjo dlako (no, menda na slino v njej ali kako že to gre) - serijsko kihanje, zamašen nos, srbeče oči, celo izpuščaji na koži, ki je prišla v neposreden stik z mačjo dlako. Pa so se simptomi ob prvem mačku, ki je prišel k hiši omilili, pri drugem še malo bolj omilili, danes jih že zdavnaj ni več
Ostala mi je blaga alergija na cvetni prah, ampak tisto poštima claritine
Vsako kihanje in šmrkanje še nista doživljenjska tegoba, tako da je včasih potrebno zobe malo stisnit, ker telo velikokrat naredi svoje in se privadi na marsikatero situacijo

[moonbeam]

Pes se giba zunaj in na dlako se mu marsikaj prime. Mogoce pa dobi gospa reakcijo na tista kar je na dlaki in ne na samo dlako?

[moonbeam]

Bostjan je bil kot otrok alergicen na macjo dlako. Zdaj mu macke skoraj po glavi plesejo in ni nobene reakcije. Je pa trajalo kar par let, da se je umirilo. Slo je pa za blago obliko alergij. Upam, da bo gospa vztrajala.

[Jana]

Hm ..., prav zanimiva razmisljanja, moram rect. Posebej tisto, da se "ne dovoli" vrnitev psa. Predvidevam, da je to misljeno predvsem v dobro psa, ki ga ocitno nekdo vec ni pripravljen prenasat?

[delavec@amis.net]

Prav na živce mi gredo že tile posvojitelji alergiki, ker jih je vedno več je težko vsem verjeti. Oba z možem sva alergika, jaz že astmatik, pa vseeno živiva z živalmi v hiši in jih zaradi tega ne bova oddala. Zdravila, zdrava prehrana, ionizator, živali so po večini čez noč v drugih prostorih hiše, vendar najstarejši maček še vedno spi v najini postelji, ker mu enostavno ne moreva po toliko letih vzet njegovega najljubšega kotička. Če pa se alergije pojavijo pomladi, ostali čas pa ne je krivec absolutno cvetni prah.
Upam, da jim je Princ le toliko prirastel k srcu, da bodo poskusili kako drugače in ne z vrnitvijo ali oddajo.