˝Zelo zabaven sprehod˝

[fortuna]

Da ne bom odpirala nove teme, mislim, da bo tale post spadal kar pod tole.

No, naj opisem najino (psickino in mojo) prvo izkusnjo s solzilcem.

Sva s prijateljem izkoristila lepo popoldne in na sprehod odpeljala naju in se naso psico. Hodimo ob obronku gozda, po travnikih itd, nikjer nikogar, psica seveda spuscena iz povodca, kot ponavadi.

Ko kar naenkrat pred nas pride lastnik s planinskim gonicem, na povodcu sicer in nasa radovednica seveda takoj tece pogledat novega kuzka. Jaz sicer klicem psico nazaj, toda zacuda ne uboga.   Naj povem da je do sedaj se vedno. Nikoli nismo prisli do kontakta, ce le ta ni bil dovoljen. Odpoklic je vedno deloval.

Kar naenkrat tip potegne iz zepa sprico in na dolgo in siroko spreja po moji psici.   Mene je situacija tako pretresla, da nisem mogla verjeti svojim ocem. Haloooooo, pa saj tip nas pozna, ve da smo najprijaznejsi dalec naokoli   , toda ocitno ga je le premamil mit o tej pasmi.

No, psica je potem sicer pritekla do mene, bila sem sicer jezna ker ni ubogala takoj, vendar sem jo vseeno pohvalila in ji dala nagrado. Se mi je pa revica tako zasmilila, ko sem videla njene boge solzne ocke... Sem tisti sprej potem brisala dol iz njene glave, je se mene zacelo peci v grlu in oci.  

Doma mi ni preostalo drugega, kot da ji glavo sperem s tusem, saj je bila cisto "mastna". Garant bi tip se sprejal, toda od dalec se mi je zdelo da je imel pumpico ze bolj prazno.

Ker je tip potem kar odkorakal naprej ne da bi ga uspela vprasati kaj za vraga mu je bilo da je to naredil, komaj cakam jutri, da ga srecam in vprasam. Upam, da ne bo imel vecno znani izgovor: "Ja veste, saj se ne bojim vasega, moj je tak, da bi vse pogrizu."  

Se tudi vam dogajajo podobne stvari? Meni se je prvic in moram priznati, da sem presenecena, ne, sokirana.  

Lp, Fortuna.

[fortuna]

Kot pravis je "povzrocitelj" tudi sam lastnik psa zato menim, da bi prijazen pogovor z njim lahko obrodil sadove. Cetudi si tako jezna, da bi ga pribila na kriz! lp in pocohljaj princesko

Kaja zivjo. Seveda se nameravam pogovoriti z njim, upam da se jutri srecamo, kajti res si ne zelim, da to psicka se kdaj dozivi. Poglej, ura bo deset zvecer, mene pa se vedno praska po grlu.... Torej je morala biti zadeva zelo mocna.  

Lp, Fortuna (in se vedno "objokana" Shiva).

[Drejči]

Sama sem z zagovarjanjem, da moji psi niso takšni kot oni krulijo, že davno nehala. Dovolj imam raznih vreščečih bab in dedcev, ki svoje frustracije stresajo name samo zato, ker imam ob sebi "zverino", ki se je oni na smrt bojijo ali pa ne marajo.
Če srečam kakšno takšno veščo ji ne ostanem dolžna. Zderem se nazaj in to z vso pravico, ker moja psa ne skačeta po ljudeh, jih ne maltretirata, še pogledata jih ne in sta na obljudenih mestih privezana. Torej se dejansko nima kdo kaj razburjat.  
Na sprehajališču imam dve takšni "pacientki", ki ju je motilo že samo dejstvo, da smo tam. Najprej sem poskušala zadevo umiriti zlepa, pa ni šlo. Ko sem se pošteno zdrla in ju malte ne poslala nekam, sta se obe umirili in sedaj imam ljubi mir.
Enako je bilo z enim tipom, ki je imel vedno odvezanega psa, ki ga moj pes organsko ne prenaša. Seveda je vsakič prišlo do renčanja, ker je ta priletel do mojega psa. Pa sem lastnika prosila naj ga vsaj toliko pridrži, da se mi spravimo mimo. Ja, kaj pa še, to je bilo pretežko. Dokler nisem enkrat načist popenila in ga nadrla, kot malega šolarčka. Od takrat dalje se me ogiba kot hudič križa in psa drži na varni razdalji.  
Mislim, enim se pa res ne da dopovedat drugače, kot da znoriš in potem še dva dni ješ Persen, da se umiriš.  

Fortuna, tale tip pa ni čisto gladek...   Verjetno je bil sprej nova igračka, ki jo je bilo treba takoj sprobat. Ma bi ga jaz našpricala s čem drugim.  

[TinaZ]

No, da še jaz opišem najino izkušnjo oziroma lahko bi štorijo poimenovala "Pazite se starih babnic z nožem":
peljem zadnjič Bubo lulat, seveda brez vrvice, ker sva šli le okoli bloka, kjer ni prometa. In pred blokom ena stara soseda (ki nikoli ne pozdravi nobenega) z nožem v roki cufa plevel iz prostora med tistimi kamnitimi ploščami na tleh (pri nas vse stare tetke fanatično skrbijo za urejeno okolje bloka, kot da bi bil njihov). Bubo seveda vse zanima in gre malo pošnofat, kaj se dogaja. Babura pa zamahne proti njej z nožem   Meni je kar zavrelo, Buba je odskočila in se umaknila, jaz pa sem se morala totalno zadrževat, da nisem znorela. Potem sem ji z najbolj mirnim možnim glasom rekla: "Ja, gospa, dejte mal pazit, kaj počnete." Ona pa s histeričnim glasom: "Ja, sej sem vam res čisto psa uničila pa kaj ste tako nesramni pa dejte psa na štrik,..." OK, strinjam se, da bi načeloma Buba morala biti privezana, ampak z nožem ji pa res ni treba pred očmi mahat. Ona je še kar tulila, midve sva pa zavile okoli bloka, kot da ni nič. Če se ne bi zadrževala, bi se še jaz začela dreti, ker če kdo grozi mojemu psu, grozi s tem meni  
Pa še to mi ni jasno: a ko se enkrat postaraš, avtomatično dobiš licenco za splošno tečnobo ali kaj? Ker zadnje čase to opažam pri starejših. Pa nimam nič proti njim drugače...
Lp,
Tina

[Breza]

      .... saj bi lahko že skoraj govorili o virusu "čudnih srečanj" ....

Lahko bi izhajali že kar redni podlistki!  

Me (moja malenkost in moje pasje damice) smo imele že kar nekaj takih srečanj....je pa presenetljivo, da so ljudje v manjših krajih mnogo bolj nestrpni do psov kot v večjih mestih. V Lj. npr. moram ob tej priložnosti prav pohvaliti kar nekaj restavracij, kjer dovolijo vstop štirinožcem...   Pa tudi ljudje se niti ne sekirajo, če hodiš okoli s privezanim psom. Drugače pa je bilo v Ce, kjer sem živela dobro leto. Tam sem naletela na hudo zgražanje, čeprav sem imela oba psa na povodcu in lepo vzgojena (skupni teži 70 kg se pač ne moreč pustiti kar tako "vlečt" okoli   ). Moram pa povedat, da imam v mestih in na obljudenih površinah svoje pse VEDNO privezane, ne glede na to, da se jim po moje sploh ne sanja, da niso mičkeni mucki.    

Večji problem pa so neprivezani psi, ki jih lastniki nimajo pod kontrolo.

Največji strah sem doživela ob nekem dobermanu (ki je bil btw. lep ko slika, vendar žal - nemogočega obnašanja). Ko sem parkirala avto kakih 50 m stran od tam, kjer je on prosto tekal pod "nadzorom" svoje skrbnice, in poskusila izstopiti iz avta, se je noro zapodil proti meni. Z levjim skokom sem pobegnila nazaj v avto, pes pa je skakal po vratih, renčal in popraskal tudi streho avta. Lastnica pa nič...neprizadeto je gledala, kaj se dogaja. Niti POSKUSILA ga ni poklicat. Vse kar mi je preostalo, je bilo to, da sem pač odpeljala stran. Hmmm... kakorkoli že - takrat bi tudi jaz z veseljem uporabila kak tak - poseben - sprej ...  

Še eno tako cvetko sem doživela s skrajno prijazno zlato prinašalko, ki je celo v reševalni ekipi. Ko se je z renčanjem in "razkritimi zobmi" zapodila v mojo - PRIVEZANO! - kužiko, ki je imela takrat kake 4 mesece, se je njen lastnik samo smejal. Niti poskusil je ni poklicat, kaj šele, da bi jo privezal. In ko sem mu povedala, da ne želim, da moja kuža dobi že v rani mladosti slabe izkušnje, mi je prav posebej naglas povedal, da nimam pojma o psih in da se itak morajo rangirat in da sem samo histerična baba, ki ne ve, da ima on reševalko. Hmmmm.....  

O husky-ci, ki se je zaganjala v mojo visoko brejo psico (3 dni pred porodom) - spet privezano - in o mojih prošnjah lastniku, naj jo vendarle pokliče in priveže, raje niti ne bi izgubljala besed.....

Pa o lastniku labradorca, ki je cele dneve dežural pred vrati, kadar so se naše dame gonile ter skušal naskočiti vse kar je šlo mimo....od otrok do drugih psov.....

Pa še pa še pa še.....

Najbolj žalostno pa je to, da se "nasilno" ravnanje psov njihovim lastnikom sploh ne zdi sporno in jih celo zabava...  

No ja ... jaz sem že našla recept, ki večinoma deluje....
ČE SE LE DA, NE HODIM OKROG Z ENIM SAMIM PSOM! Ni se mi še zgodilo, da kdo ne bi vsaj poskusil odpoklicat svojega psa, ko zagleda  70 ali 100 kg pasje mase, kako se sprehaja privezana na povodcu.  

Sicer pa, saj pravijo.....pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!  

Lp, B.

[bina]

No ja ... jaz sem že našla recept, ki večinoma deluje....
ČE SE LE DA, NE HODIM OKROG Z ENIM SAMIM PSOM! Ni se mi še zgodilo, da kdo ne bi vsaj poskusil odpoklicat svojega psa, ko zagleda  70 ali 100 kg pasje mase, kako se sprehaja privezana na povodcu.  

He he to pa drži! Sem zadnjič šla na sprehod z obema psoma (eden ima 50 kg, drugi pa 60 kg), oba na povodcu. Se srečamo z enim zlatkotom na ozki poti. In oba moja psa začneta lajati (začuda sta tiho, če je vsak sam na sprehodu  ). Lastnik zlatkota se je samo obrnil in odšel   Nobenega problema!!

Sicer pa jaz nimam kakšnih grdih spominov na sprehod, ker se velikih psov vsak ustraši (in ne potrebuješ vedno 2 imeti s sabo). Je zadosti imeti že samo eno 50 kilsko mrcino...

LP in čimmanj grdih in neprijetnih sprehodov!

Jana

[Afna]

Še eno tako cvetko sem doživela s skrajno prijazno zlato prinašalko, ki je celo v reševalni ekipi. Ko se je z renčanjem in "razkritimi zobmi" zapodila v mojo - PRIVEZANO! - kužiko, ki je imela takrat kake 4 mesece, se je njen lastnik samo smejal. Niti poskusil je ni poklicat, kaj šele, da bi jo privezal.

Točno to sem doživela tudi jaz...le da je bil napadalec rott...

Jaz pa mojega akumulatorcka branim lepo z bulerji in solzivcem. Poln kufer imam ze raznih "saj moj pa ne bo nic naredil, je cisto prijazen" cuckov in njihovih "gospodarjev".

Točno to počnem sedaj...s tem da še s flexijem maham kot zmešana....

Ko kar naenkrat pred nas pride lastnik s planinskim gonicem, na povodcu sicer in nasa radovednica seveda takoj tece pogledat novega kuzka. Jaz sicer klicem psico nazaj, toda zacuda ne uboga.   Naj povem da je do sedaj se vedno. Nikoli nismo prisli do kontakta, ce le ta ni bil dovoljen. Odpoklic je vedno deloval.

Njegov pes je bil na povodcu...tvoj začuda ne uboga ...odpoklic JE do sedaj deloval... Hja... če bi bila na njegovem mestu, bi bila moja reakcija enaka...žal. Kaj pa sta ti in tvoj pes posebnega, da se vama ni treba držat pravil?? Če vidiš, da ima nekdo svojega psa pripetega ga pripni še ti... saj so pravila za vse enaka... Pa se boš izognila neprijetnim izkušnjam. Moj pes je tudi najprijaznejši na svetu...pa je VEDNO na povodcu!

[Nanook]

Točno to počnem sedaj...s tem da še s flexijem maham kot zmešana....

Kaksen fleksi pa imas? Moj stari compact 2 je pocil (pa ne zaradi tega, ker bi koga mahnila ), tak da zdaj okrog copotam (ko je dez ali pa mokro po tleh) s Compact 3, ki je precej tezak in si malo tezko predstavljam, da bi tisto vihtela naokrog. Je solzivec bolj prirocen. Pa Lizo kaj napadajo psi? Mojega, odkar je kastriran, bolj redko, zato vcasih dobim obcutek, da je napadalnih psov in njihovih lastnikov vedno manj. Vsake toliko pa srecam kaksno gospo, ki je ze cisto prestrasena.

Fortuna, svoboda enega se konca, kjer se zacne svoboda drugega. Psom, ki so nonstop na povodcu, prav nic ne fali edino clovek pac naredi par korakov vec in malce tece, pa je.  
Glede dogodka, ki si ga opisala, se popolnoma strinjam z Afno, tudi sama bi enako reagirala (in sem ze).

Pa se komentar k tistemu brcanju, ki naj bi bilo le za male pasme. Je res, da najlazje brcnes psa, katerega plecna visina je do nekako 50cm, tiste precej visje "kolencis" v spodnjo celjust oz. brcas v pleca, lahko pa pograbis kako palico ali (se bolje) sibo in svigas s tem po zraku; vecinoma ze sam zvok psa odvrne od namere. V brezvetrju pa je najbolj prirocen (za vecje pse) solzivec, ker se ti ni treba prav sklanjati, da lahko v redu ciljas. Seveda pa ta "full contact" uporabim le v ekstremnih primerih, ko je pes prakticno na dosegu roke (in torej predstavlja resnicno nevarnost za mojega). Ce pa samo skace naokrog in laja (najvec je ravno takih), potem pomaga "brcanje v prazno"-psa ne zadanes, samo brcas kar tako in "sviganje v prazno"-s sibo. V kolikor pa je pes oddaljen recimo ca 10m, pa pomaga, ce se sklonis in se delas, da imas kamen. Sicer to ne vzge vedno, velikokrat pa.

Aja, pa ce se slucajno sprasujete, kaj pa ob takem incidentu pocno lastniki (da ne bo izpadlo, kot da hodim naokrog in tepem nic hudega slutece cucke).

1. primer s solzivcem-lastnik psa je stal ca. 2m stran in ni niti poskusal prepreciti napada, pes je bil spuscen in je takoj zastartal proti mojemu. (dandanes se psa ubranim tako, da sezem z roko v zep-tudi takrat sem imela namrec roko v zepu, ko je bil "v dometu" pa sem hitro potegnila iz zepa solzivec in ga spricnila-tak da je zdaj belgianos fajn natreniran-dam roko v zep, on pa rep med noge )

2. primer s sibo-lastnica je stala zraven, ko je njen pes poskusal "pojesti" mojega, moj pa mu je, jasno, odgovarjal, in je samo komentirala "a tedva se pa ne marata". Psa ni prijela, kaj sele, da bi ga pripela. Pes je z napadom prenehal, ko je siba ze vdrugic le za las zgresila njegov smrcek.

3. primer z brcanjem-manjsa psicka se je zapodila mojemu psu pod noge in ga zacela grabiti za tace; lastnica se ni niti zdrznila in je sla mirno mimo od "incidenta" oddaljen kaksen meter, vec sigurno ne. Ko je psica dobila eno na gobec (dobesedno), je lastnica (ki je bila takrat oddaljena ze kakih 10m-ja, mirno je hodila naprej) pridirjala nazaj, vzela tamalo v narocje in jokajoce odsla naprej.

V vseh omenjenih primerih je bil moj privezan, tuj pes pa spuscen, s tem, da 1. in 3. primer nista prva napada teh psov, le prvic sta prisla tako blizu, da je bil "full contact" dejansko potreben, ponavadi je namrec zadoscalo par kletvic in en bejz domov. 2. je z napadi povsem prenehal (lastniki pa ga vedno primejo, ko naju vidijo), ko se je zaletel v mojega in pri tem malo zajokal (lastniki so bili price-na drugi strani proge, kajpak)-slo je pac se za en poskus napada, ki ga je moje storasto dete nehote samo odbilo-dobesedno. Tar je namrec nekaj vohljal po tleh, un pa je pridirjal, a nazalost preslabo ocenil razdaljo in "zaviralni cas" in elegantno butnil v mojega, ter si pri tem ocitno nekaj naredil, ne vem pa kaj. Skoda, ker nisem imela kakega digitalca, da bi to posnela, ker je bilo res smesno. Oba cucka sta bila cisto frapirana, s tem, da je moj kar hitro prisel k sebi in zacel rentaciti, un jo je pa raje pobrisal k lastnikom. To je bil zadnji incident s tem psom.

PS: Gre za cisto legalno obliko solzivca, preverjeno pri pravniku. Originalno pa sem ga dobila zaradi tega, ker sem vcasih ob najbolj nemogocih urah hodila z biciklom na faks.