Jah, sami firbci ste tukaj na forumu, ni kaj
No, potem je najbolje, da obljubljeno izpolnim in opišem dogodke včerajšnjega dne.
Vstajanje: 4.30
Jutranji sprehod v temi in dežju.
Odhod: 6.00
Začetek jesenske vzrejne preizkušnje v Krškem: naj bi bil ob 8.00.
Lovci so se enoglasno strinjali, da počakamo v gostilni do 10-tih, da se dež umiri.
Pa se na žalost ni. Lilo je kot za stavo in smo se tako odpravili na polje šele ob 11.30,
ko je še vedno divje deževalo. Postrojili smo se v dve skupini in tisti, ki smo bili v drugi smo
se precej načakali. Prva disciplina je bilo iskanje, nos, vodljivost, stoja, strelomirnost, nato je
sledila vlečka, iskanje izgubljenega...Divjadi ( naravne, da ne bo pomote ) jaz še v življenu nisem
videla toliko na enem mestu, fazani so frčali od vsepovsod, prav tako so iz trave ves čas poskakovali zajčki.
Ne bom opisovala preveč podrobno, vendar je bilo ocenjevanje daleč stran od tega, da bi bilo nepristransko.
Ni preveč luštno doživeti, da konec koncev ocenjujejo tebe in ne psa. Da, ker s seboj nisi imel svojega zajca,
čeprav si plačal preizkušnjo, da bi ga tam dobil, dobiš starega, precej načetega in smrdljivega, ki ga pes pač ne
prinese tako kot ga je nosil na treningih in veselo izgubljaš točke.
Pa, da sem kljub mojemu opozorilu, da potrebujem strelca, ker nisem lovec, slišala opazko: "Ta pa še puške nima".
Vodno delo sva opravila odlično, brez napak, Eros je šaril za raco, jo izsledil in celo ujel! Živo! Prinesel jo je brez, da
bi jo enkrat samkrat izpustil. In kakšna je bila ocena za nošenje race, čeprav so bili vsi fascinirani nad opravljenim.
Dobro. Samo dobro! No, tako pač je, če se ne pišeš lovec in če si kljub temu želiš opravljati s psom lovske preizkušnje.
Pes, ki naj bi postal plemenjak pa morda nikoli ne bo, ker preizkušnje ni naredil. Čeprav je ravno tako dober lovski pes,
a ni v lovskih rokah. In tak pes se zaradi tega izključi iz vzreje. Po krivem, čeprav bi bil odličen za razplod. No, tudi taki
primeri so se včeraj našli, tako da sem jaz presrečna, da sva JZP opravila, čeprav so bile ocene slabše od pričakovanega,
od vloženega truda, časa in denarja. A to konec koncev ni tako pomembno kot to, da sem jaz v vsem tem neznansko uživala,
ker sem videla, da pes dejansko uživa v delu, da ve, kaj se od njega pričakuje in da z vzrejo ni izgubil svojih prvotnih lovskih
sposobnosti. Žal mi je le za pse, ki včeraj niso opravili JZP-ja in upam, da se lastniki ne bodo vdali in bodo vseeno poizkušali
še enkrat dokazati, kaj vse njihov pes zmore in zna! Pa da ne bo pomote- vsak lovski pes res ni za lov, za delo na polju in v vodi
in take se upravičeno izloči iz vzreje. Kriteriji so čisto jasni, ne vem, zakaj si jih potem nekateri razlagajo po svoje.
Pa imam občutek, da je še nekaj vmes. In sicer to, da weimaranec pri nas še ni posebno priznan pes za lov in da so lovci do njih nekako skeptični. Dragi lastniki weimarancev, potrudite se in skupaj dokažimo, da to vse skupaj ne velja in da je weimaranec še vedno pes, ki so ga Nemci tako skrbno varovali pred nekontrolirano vzrejo, da bi se ohranile njegove, v 17. stoletju ustvarjene, lovske korenine!
Upam, da nisem preveč zamorila s tem poročilom, ker to vsekakor ni bil moj namen, hotela sem le opozoriti na "kuhinje", ki
so, tako kot povsod drugje, na žalost tudi v pasjem svetu in da obravnavajte svoje weimarance kot odlične lovske pse, še posebno,
če izvirajo iz delovnih linij! Nagone jim je potrebno le vzbuditi in to, če nisi lovec, ni najlažje. Še dobro, da imamo DLP, ki tudi nam-
nelovcem omogoči, da se tega lotimo z veliko vnemo in zadovoljstvom na koncu.
Lp, sledi še par fotk