Naš Timi se stara in starost žal s sabo potegne tudi določene težave. Poleti sva še brez težav lezla nekajkrat na teden čez Lj. grad (no, bolj počasi, ker sem bila jaz v 9 mesecu nosečnosti
), zdaj pa so sprehodi krajši od pol ure in samo po ravnem, pa gremo vseeno na koncu zelo počasi...
Prišel je torej čas, da se spet oglasimo na veterini. Tam smo bili s Timijem na srečo do zdaj redko - kakšna porezana tačka, pa čiščenje zobnega kamna pred dvemi leti, pa še par malenkosti.
Jaz sem bila pred pregledom prepričana, da so kolki OK in da je problem v hrbtenici. No, zgleda, da so moje šlogarske sposobnosti kar OK, ker je RTG pokazal, da ima presenetljivo zdrave kolke za tako starega ZP, težave pa so s hrbtenico.
Po svoje sem vesela, da gre za zadevo, kjer razen protibolečinske terapije ni kaj narest. Ne vem namreč, kako bi se odločila, če bi se dalo kaj rešit operativno - izpostavljanje 12 letnega ZP anasteziji, dolgotrajno okrevanje... Ali pač neinvaziven pristop in protibolečinska terapija. Na srečo zdaj nimam kaj izbirat.
Zvečer bo prvič dobil Rymadil. Upam, da ga bo dobro prenesel, pa da bo tale kura res umirila vse skupaj do te mere, da bo lažje hodil tudi potem, ko ga ne bo več dobival.
Najhujše od vsega je, da mu doma tako grozno drsi, da komaj hodi oz. vsake toliko tudi pade. Površine so iste kot pred leti, ko mu na njih ni drselo, torej gre očitno za to, da težko pravilno podstavi noge podse. Sem pa našla učinkovito rešitev - na horjulskih licitacijah sem mu kupila nogavičke. Zadeva čudežno deluje.
Jih je pa moj enkrat pozabil snet, ko sta šla zvečer ven in sta eno izgubila...
Imam pa že naročene nove v eni od pasjih trgovin, upam, da bodo kmalu.
Držite pesti za naju.
Lp, 5ra
[attachment deleted by admin]
Jana. Vse pravice pridržane.
