Petarde so prepovedane!

[sanco1a]

Pri nas smo tudi že doživeli veliko strašnejša divjanja kot letos. Ene par res silovitih detonacij, ampak smo preživeli na varnem v "zaklonišču", na ostalo municijo niso pretirano občutljivi.
Lulali, kakali, pili, jedli, spali normalno.

[Lynn]

Imam sreco, da pri nas ni nekega pretiranega strahu, mogoce pa pomaga tudi moje razbijanje s lonci in posodami skozi celo leto

Pol moram pa jaz to probat pri mojemu Sachu, mogoče bo pa tudi pri njemu delovalo!

[Dada73]

Premalo je takšnih ljudi ki bi se zavedali da živali trpijo, ker slišijo poke bolj glasno in intezivno. Vsakemu takemu, bi jaz točno ob ušesu počla petardo, pol pa mislim da ne bi pokal s petardami. Naš je mal prestrašen, čeprav je ob polnoči gledal ognjemet pri oknu, je pa pol ob pol treh zjutraj, ko je šel lulat mularijo spustla rakete v bližini in se je prestrašil. En dan še,pa bo boljše, brez pokanja.

[maj]

Pr nas še kar poka  Ampak ne morem razumet, da lastniki psov nimajo več pameti Doma ima psa v pesjaku, nekaj m stran pa veselo razbija. Da bi ga .......  (beseda res ni za na forum)

[skogkatt]

... jaz npr. ob pokanju, raketah reagiram  z nepredstavljivim navdušenjem (zaradi psov) in morda tudi to vpliva pozitivno, da jih ni strah...

Vsekakor! Tako tudi jaz odreagiram: ploskam, skačem, vabim v igro, se smejim, dam priboljšek za povelje "glas", to zelo rad počne in ga krepi, kmalu je potem pripravljen za kaj več. Najbolje seveda že od malih nog. Tudi kak pok balona ali vrečke ali tistih otroških pištol za pusta,... vse to sprobat v domačem varnem okolju, potem še kdaj zunaj in cel žur naredit iz tega super trening.

Ravno prejle sem imela tako pustno kavbojsko pištolo-igračko spet v roki pa smo malo pokali, Maj se je sprva odmaknil, potem je moral pištolo povohati, se je dotakniti in na koncu celo prinesti Seveda za priboljške Neli je pa iz kavča spremljala početje, prišla povohati vzela priboljšek in šla nazaj na kavč.

Moja dva sicer nista boječa, sem pa vseeno previdna in pozorna na kakšne take znake. Zunaj smo bili nazadnje ob 21. potem spet ob 4. zjutraj. Dvonogi smo ga žurali zunaj vmes, kaj sta psa med tem počela ne vem, sosedi se niso pritoževali, stanovanje je ostalo nedotaknjeno, veselje je bilo veliko, kot vedno, ko smo prišli nazaj domov. Prišla sta pa cela zalimana iz spalnice, kjer sta poležavala na postelji Malo me je seveda skrbelo, da sem bila od doma, ampak včasih je bolje tako.

Lani je Maj celo skupaj z nami zunaj na balkonu odšteval sekunde in opazoval veliko pokanje

Na sprehodih te dni je seveda pokalo, največkrat sta bila prezaposlena z vohljanjem, da bi kaj opazila, včasih je Maj zalajal, Neli pa v bistvu nič. Je kar praktično imeti lovskega psa

Sicer pa imamo podobne reakcije tudi med celim letom, ko veselo voha nekaj po tleh, čez sekundo pa je rep že med nogami in zopet se začne "vleka" proti domu, ne da bi odreagirala na karkoli. Sicer se je ponavadi to dogajalo na točno določenem mestu, ki se ga zdaj bolj ali manj izogibava, vendar se včasih pojavi tudi na kakšnem drugem mestu, kjer se sprehajava. Razloga za to ne vem, vendar očitno zavoha nek vonj, ki jo prestraši..kaj pa je to, pa nimam pojma....

Podobno je pri mojem Maju, s tem da sem kmalu uspela ugotovit, kateri vonj ga vrže iz tira. Čista panika, rep med noge, wu-wu-wu-wu lajež  in beg, tipični znaki in takrat vem, kaj so v bližini pekli
Odpravljali nismo, ker se ne srečujemo pogosto s tem, drugače bi vsekakor.

Bi pa vseeno dodala, da se lahko vsak pes tudi kasneje, ko je starejši prične bati pokov.

Vsekakor, čeprav sama ne vem zakaj.
Zato je treba na tem celo življenje delati, se kdaj med letom lotiti, kdaj ponoviti ali od začetka učiti pa magari pri 5 letih.

[Teja]

včerajšnji naš ''vhod'' v novo leto...
zunaj že od 10h zvečer, da smo se ''adaptirali''...
en pes sploh ni šmirglal pokanja in bliskanja, drugi je bil od negotovosti naliman na mojo nogo(huhu, kakšna poslušnost in poleg hehe), vendar popolnoma normalen in vesel, če si ga ogovoril, tretji  bi najraje oponašal policijskega psa, rep gor, pripravljen na vse, strahu ali negotovosti nič, četrti malce negotov, vendar s časom popolnoma adaptiran in brezbrižen... če je ratal kak ok filmček ga postam

sem s štirimi psi pričakala novo leto na prostem ob pokanju in ognjemetih...
sem vesela, da je tako in so lahko vsa nova leta z mano

[kocka]

Naša Missy je komaj preživela Silvestrovo. Je pa okoli 23:00 ˝na srečo˝ popolnoma omagala od stresa in je v bistvu na kavču preždela/prespala kanonado ob polnoči. Se ji je prav videlo, da ne more več, da je popolnoma izčrpana od stalne nervoze celega tedna in je kar zapadla v neko apatijo. Je pa letos okoli polnoči bistveno manj intenzivno sekalo kot prejšnja leta. Še dobr!