@Urša_doggy: Mislim, da je najboljše, če ti vzrediteljica svetuje o izbiri potem, ko jih boš šla pogledat. Ona bo preživela največ časa z njimi in bo poznala njihove karakterje. Je to tvoj prvi pes? Imaš že kaj izkušenj?
No, ne morem posploševat, ker imam pač izkušnje samo z enim borderjem (samcem), ampak po "definiciji" naj bi bili samci mirnejši (kolikor so borderji sploh lahko mirni), stabilnejši, so pa tudi (večinoma) dominantni. Moj, recimo, je bil prvi in največji v leglu in je že takrat kazal znake, da je bolj dominanten. (Kar mi je bilo v izziv, seveda
) Kar nekaj časa sem rabila, da sem ugotovila kako je treba delat z njim, če hočem kaj dosežt. Zelo rad dela, ampak ne bo delal zame, temveč bo delal Z mano. Vedno bo premislil, če se mu splača npr. se usesti, ko mu ukažem "sedi", čeprav točno ve kaj "sedi" pomeni - in šele potem se bo usedel. Ves čas moram biti (oz. se vsaj trudim biti) en korak pred njim. Pa ne glede na to, da ima jasno postavljene meje in se trudim biti dosledna, še vedno jih bo poskušal premikat, vsak dan znova. Čeprav je moj drugi pes in imam kar nekaj izkušenj tudi z drugimi psi, je še vedno sesul vse moje predstave o vzgoji psov in sem jih morala začet "gradit" popolnoma iz nule. V tem smislu je mogoče boljše da vzameš samičko, ponavadi so bolj "milega" karakterja (seveda so izjeme), če še nimaš veliko izkušenj.
Te pa razumem
Ko sem jaz iskala borderja, mi je bilo na začetku popolnoma vseeno za spol. Potem pa sem spoznala (žal že pokojnega) Shepa in se čisto "zaljubila" in se odločila, da bom imela samca. Tako da si niti ne predstavljam da bi imela samičko.