mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 23.11.2024 : 17:09:31

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  člani med seboj  |  v spomin  |  Tema: PASJE ŽALOVANJE
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: PASJE ŽALOVANJE  (Prebrano 4684 krat)
0 članov in 3 gostov pregleduje to temo.
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« : petek, 30.01.2004 : 07:49:51 »

LP !

Na forumu sem dokaj frišna, zato mi ne zameriti, če sem slučajno spregledala omenjeno temo.Ker imamo nekateri tudi več kužkov je neizbežna tudi izguba katerega od njih. Zanima me kakšne so vaše izkušnje in kako so se obnašali ostali psi ob izgubi pasjega  prijatelja.Moji so to težko (nemška doga pa sploh ne) prenašali, z izjemo nemškega ovčarja, ki ni niti opazil, da je ostal sam.

LP,Miša
Logiran
mata
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 114


« Odgovor #1 : ponedeljek, 02.02.2004 : 12:56:34 »

Moj sploh ni opazil no mogoče je vendar ni spremenil obnašanja edino večkrat je vohal tam kjer je prej bil, mogoče ga je malo iskal. Je pa res, da s drugim kužkom nista bila ne vem kako povezana.
Logiran
Tejči
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 30


« Odgovor #2 : petek, 06.02.2004 : 12:11:28 »

  Naša Gina (13 let) je precej spremenila obnašanje, ko je mala zbolela. Pustila ji je jest iz njene sklede, tolerirala je kakršnokoli obnašanje. Ko je umrla pa ..... nevem, jaz mislim, da je vedela. Če nič drugega Gina vedno čuti kdaj smo mi žalostni in se temu primerno obnaša. Po Nikitini smrti smo nekaj časa vsi poklapani hodili okoli.

  Mateja
Logiran
NATI
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 305


« Odgovor #3 : petek, 06.02.2004 : 12:56:09 »

Naša Lejka, ki je zelo senzibilna in čustvena psička, je vse svoje življenje preživela z Garijem našim yorkijem. Bila sta nerazdružljiva prijatelja, Lejka ga je oboževala in branila pred vsemi in mu dovolila da jo je grizel v gobček, renčal nanjo, jedel iz njene sklede.
In ko je Gari pri 15 letih umrl, se je Lejki (8 let tedaj) podrl svet. Mislim, da je vedela, da je njen najboljši prijatelj umrl, saj ga mrtvega ni hotela niti povohati, ampak je bežala stran. Bila je zelo huda na nas, ker je morda mislila, da smo mi krivi, da Garija ni več. Postala je zelo žalostna in apatična, tudi jesti ni več hotela, na sprehodih ni bila živahna. Kjerkoli je zagledala kakšnega yorkija je tekla k njemu in ga prevohala - iskala je Garija v njih - ni mogla razumeti, da Garija ne bo nikoli več. Takrat smo jo tudi zelo scrkljali, ker je bila brez volje do življenja. Jedla je samo še iz roke, pestovala se je v naročju in začela spati v postelji. Situacija se je malo izboljšala, ko je dobila novo pasjo prijateljico Nati, ki je vsem nam prinesla novo veselje v življenje. Lejka je tudi nanjo zelo navezana, veliko bolj kot Nati nanjo. In včasih, ko Nati ni, Lejka noče jesti in je žalostna. Sicer pa se je ob Nati prav pomladila in veselo leta čez drn in strn, nihče ji ne bi pripisal njenih 12 let. Včasih jo ima kdo za mladička in takrat si zaželim, da bi bila res še mladiček, ker je perfektna psička, odlična spremljevalka in družabnica.

Moje mnenje je, da mladiček starejšemu kužku pomaga preboleti izgubo pasjega prijatelja in mu prinese novo voljo do življenja.

Seveda pa je njegova reakcija na izgubo pasjega prijatelja
odvisna od karakterja kužka in od tega kako močna je bila navezanost med kužki.

Lp,
Nati
Logiran
MISSA
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 813


« Odgovor #4 : petek, 06.02.2004 : 21:47:42 »

LP za vse!
Hvala, ker delite z menoj svoja opažanja.Ker sem mislila, da se mi je samo dozdevalo, da so moji kužki žalovali. Bilo bi zanimivo slišati opažanja kakšnega vzreditelja, ki ima več kužkov iste pasme.Ker se mi zdi, da so določene pasme, ki so veliko bolj dovzetne za izgubo pasjega ali pa tudi človeškega prijatelja kakor druge. Npr. moja izkušnja z nemško dogo: najprej preneha jesti in vidno hujša na koncu se je pripravljena izstradati.Sem pa slišala za primer, ko je nemška doga umrla kmalu za svojim lastnikom.
Naša doga je ob izgubi pasjega prijateljčka(tibetančka) odklanjala hrano tako dolgo dokler nisem prinesla domov majhnega najdenčka, ki je bil podoben tibetančku(majhen,črn,igrivo žleht)Ko pa je umrla dogica je ta najdenček žaloval na podoben način za njim.Čeprav sta se 7 let ravsala sta se imela neizmerno rada.Sedaj je Mic star skoraj 15 let(ne vemo točno) in je popolnoma oživel odkar smo pred tremi meseci prinesli domov mladička.Prijatelji pravijo, da se je v obnašanju pomladil za polovico. Zato sem tudi jaz istega mnenja kot Nati.
LP,Miša
Logiran
Tejči
novinec
*
Spol: Ženska
Sporočil: 30


« Odgovor #5 : nedelja, 08.02.2004 : 14:05:59 »

 Jaz sem prepričana, da psi čustvujejo. Ne samo da znajo čutit veselje in srečo, tudi žalovati znajo. Pozabila sem pripomnit, da sta bili Gina in Nikita skupaj le 11 dni. Tako se nista uspeli navezat ena na drugo, ker je bila Niki zdrava le prve 3 dni.

  Mateja
Logiran
horr
nekaj malega že vem
***
Spol: Moški
Sporočil: 122


« Odgovor #6 : nedelja, 08.02.2004 : 22:44:22 »

Hojla,

Se vsekakor strinjam z vsemi tukaj, da psi točno vedo, kaj se dogaja z njihovimi prijatelji (pasjimi in nepasjimi).
Mogoče je tudi, da pes zavoha umirajočega psa, ki ve da se mu biološka ura bliža in temu primerno oddaja specifično vonjave  Huh. Že oba naša prejšnja psa sta točno vedela, da je tisti dan čas za odhod.

Tudi pri nas je bilo podobno, kot je bilo že rečeno, da je sedanji pes "podaril" prejšnjemu še 2 meseca kvalitetnega življenja. Ko smo se odločili za novega psa, je stari že precej pešal. Od dne, ko pa je prišel Pan k družini (novi pes) pa je stari Kar ponovno oživel in prevzel dolžnost manjkajoče matere. Čeprav je imel že 15 let, se je po robu postavil vsakemu psu, za katerega je mislil, da bi malčku lahko škodoval. Mislim tudi, da se je Pan ogromno od njega tudi naučil. Bila sta nerazdružljiva, čeprav je bil Pan pogosto otročje tečen.
Sklenem lahko, da se med prišlekom in psom pri družini splete vez, ki je nedvomno zelo pomembna pri socializaciji malega kužka.

Tudi Pan je bil potem 1 teden ves potrt...ni vedel kam bi se dal, tudi veslelja do jedi ni imel. Potem smo šli na morje in zaradi novega okolja je žalovanje hmalu prekinil, a vseeno mu je Kar dal pečat, del svoje osebnosti, ki jo Pan nosi zdaj in jo bo nosil do konca svojega življenja. Pogostokrat ima sedajšnji pes čisto podobna dejanja, obnašanje in rituale, kot jih je imel prejšnji (pa čeprav si pasmi niti nista tako podobni - prejšnji je bil Kraški ovčar, zdejšnji pa je Belgijski ovčar), tako da lahko rečem, da se ob takem trenutku z veseljem spomnim Kara, kateri mi je dal oporo ter ljubezen do živali ob odraščanju in del svoje unikatne osebnosti prenesel tudi na zdajšnega kužka, ki je prav tako pravi biser.

lp
Logiran
leder
novinec
*
Spol: Moški
Sporočil: 22


« Odgovor #7 : ponedeljek, 09.02.2004 : 15:04:56 »

Tudi moj pes je užaljen ce se slucajno ne igram  z njim ali pa ko grem od ddoma. Ko pa pridem domov pa od veselja skace po zadnji nogah ;D
Logiran
larčy
še malo sramežljiv
**
Spol: Ženska
Sporočil: 53


« Odgovor #8 : nedelja, 29.01.2006 : 13:45:41 »

Sosedovi psi so vsi žalovali...ker so bili vsi nekako povezani med sabo Cry
Včeraj je kot vsakdan prišel k nam sosedov pes..opazilo se mu  je da je žalosten, š enikoli nisem videla psa ki bi hodil tako počasi Cry Šla sem do njega in mu kot človeku povedala da je Timmy umrl...Pes me je samo gledal in tko zabevskal pa se pocartal pri men, pa šel nazaj domov.... Tega kar se mi je danes ponoči zgodilo, nisem še nikol opazila da bi se komurkoli....
Danes ponoči, okoli 1h zjutraj, sem slišala sosedovega psa ki je lajal kot nor...in sm vžgala luč na balkonu, in ga z glasom pomirila (živim v hiši)...čez 10 minut se je spet začel dreti, pa sem mislila da bo kmalu enhal pa sem ga pustila...potem pa je začel zavijati v prazno...in kaj kmalu so vsi psi začeli nekaj zavijati, čeprav ob polni luni nikoli ne zavijajo...pač jim ni v navado...prav žalostna sem bila, ker vem da je bilo namenjeno Timmyu...Timmy je bil namreč kot en novinec, ki je kamlu prevzel šefovsko vlogo na vasi  Smiley 

Ja psi čutijo da prijatelja ni več med njimi...samo da nekateri bodo to pokazali...nekateri ap se bodo delali kot da se ni nič zgodilo...drugače bi si ranili ponos Wink
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #9 : nedelja, 29.01.2006 : 16:36:22 »

Ko je umrla moja Shia, je bil Thor zelo zelo poklapan in ravno takrat se je pravzaprav sele zacela najina kalvarija - vnaprej izgubljena bitka s smrtonosno boleznijo, s katero se je do tega dneva bolj ali manj uspesno boril in jo nekako premagoval. Od dneva, ko je odsla Shia sem lahko opazala samo se drasticno poslabsanje iz dneva v dan. Pravzaprav si sele danes priznavam mojo misel takrat: Kmalu bosta spet skupaj...
V 4-ih mesecih, ki so sledili, se pravi v casu, ko sva se brezupno borila za vsak dan njegovega zivljenja, sem opazila, da so ga tako Huarmi kot macki zaceli ignorirati. Pustili so ga popolnoma na miru, niso mu nagajali, lahko bi jim pojedel vso hrano, ce bi sploh zmogel jesti. Okoli njega so hodili mirno in tiho. Kot da bi vedeli, da se poslavlja in potrebuje samo mir in tisino...
Ko je po 4-mesecni kalvariji za vedno zaspal tudi Thor, je izguba najbolj prizadela Huarmi. V nekaj dneh je bilo njeno psihicno stanje tako slabo, da smo urgirali v Peru njeni vzrediteljici, naj takoj priskrbi psa za druzbo. Sele ko je prisel Supay, si je Huarmi opomogla in zacela ponovno ziveti prejsnje zivljenje.
Layla je dosedaj dozivela le izgubo oz. locitev od Huarmijinih mladicev, vendar ni bilo nic pretresljivega. Je pa bila cudna in brezvoljna kaksen mesec po smrti morskega prasicka Godzile.
Mislim, da psi cutijo. Ne samo psi, zivali na splosno. Izguba jih prizadene razlicno, odvisno od tega, koliko casa in kaksnega so skupaj preziveli.
Logiran
Strani: [1]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  člani med seboj  |  v spomin  |  Tema: PASJE ŽALOVANJE
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines