Na splošno pa lahko brez problemov napišem, da tam, kjer nimajo nič zdravstvenih testov narejenih, ni pametno kupovat psa, razen če obvladaš v nulo rodovnike večine predhodnikov in njihovih sorodnikov, ali pa da poznaš dobro starše ali sta oba starša starejša, ali vsaj mlajši s testi... Ampak gluhost na eno uho se da še vedno zakamuflirat ali pa celo lastniki ne vejo (čeprav bi bilo čudno).
V glavnem, kot kupec pasemskega psa, si moraš kaj prebrat o najpogostejših zdravstvenih zadevah, ki so problem v pasmi (če si prebral temo jih poznaš, če še nisi je to obvezno čtivo poleg ostalega
) in se prepričat, da jih pozna tudi vzreditelj in pazi, da jih pri njihovi vzreji ni.
Najmanj kolki in komolci, pa test sluha...
Če ponujajo odraščajočega mladča, ga nikakor ne vzemi preden ga ne spoznaš tudi zunaj na sprehodu na tujem območju. Socializacija je pri tej pasmi še posebej pomembna tako glede na različne življenske situacije kot v odnosu do drugih živali.
Poznam eno tako DA iz Hrvaške, ki so jo vzeli pri pol leta totalno nesocializirano, ki celo dotikov ni najbolje prenašala. Ni se za hecat.
Jana. Vse pravice pridržane.
