Dogo argentino

[Bambi]

Teja, itak sem prevelika trma da bi kar pustila vse skupaj. Ne boste se me rešil...
Torej, povzetek mojega pokojnega posta:

Bla bla bla, bla bla in nimam časa, ker pa ste me tako zrajcali s pisanjem in pričanjem o argentincih sem seveda šla prebrat knjigo Agustina Norez Martineza, brata pokojnega Antonia in soustvarjalca pasme, ''El dogo argentino''.
Zaradi pomanjkanja časa, ker nisem prebrala čisto vsega in zato, ker moram sproti prevajati, tole verjetno ne bo najbolje strukturirano, pa se boste že znašli (vse tole je iz knjige, da ne bom kaj kriva):

Dr. Martinez je za lov na veliko divjad ustvaril dogo-ta, ki je moral biti velik in močan, pa vseeno hiter in okreten. Tako je dogo težak med 40 in 45 kg (in nikakor ne do 70, kot je nekdo napisal) in velikega 60 do 65cm (večji in težji psi bi težko pretekli take razdalje, sploh skozi gost, težek teren - tam kakšen res velik pes ne bi mogel priti skozi).
Iz legla so izbirali največje mladiče, a ne zato, da bi dobili čimvečje pse ampak zato, ker so že zelo mlade jemali s sabo na teren (da so se fizično utrdili ter se navadili na vse vonjave) in so se zato ti zaradi (pre)velikega napora manj razvili od tistih mladičev, ki so ostali doma.

Osnova za nastanek pasme je Perro de pelea cordobes; to so bili povečinoma čisto beli psi (ali z manjšimi oznakami) in zelo ostri (za boje). Tudi ko so skupaj dali samca in gonečo psico sta se ta največkrat poklala do smrti. To njihovo lastnost je hotel Martinez odstraniti, saj so bili AD namenjeni lovu na veliko divjad, največkrat merjasce, ki so tehtali tudi čez 200kg. Takega plena seveda ni mogel ukrotiti en sam pes (čeprav so zaradi bojevitosti mnogokrat poskušali in pri tem dostikrat šli rakom žvižgat - to je moja avtorska svoboda, da ne bo pomote   ), zato so lovili v skupinah. Idealen trop je obsegal 4 do 6 psov, ki se seveda niso smeli ozirati eden na drugega. Argentinski dogo torej v osnovi NI NAPADALEN DO DRUGIH PSOV!
Perro-tu so dodali harlekin dogo, da bi psa povišali ter da bi dobil lepo glavo.
Vkrižali so stari tip buldoga (nekaj kar ne vem, kaj naj bi bilo - Bower  ) ter bulterierja zaradi njihovega poguma, vzdržljivosti, bojevitosti ter neobčutljivosti na bolečine.
Bokser je bil dodan zaradi živahnosti in inteligence (zaradi njega naj bi dogoti bili tako dobri za športne pse ter kot vodiči slepih).
Pirenejski mastif je dodal velikost, voh, moč, prilagodljivost na vremenske neprilike ter poudaril belo barvo.
Pointer je glavni krivec za dogotov odličen voh ter njegov način sledenja - 'venteo', torej sledenje z visokim nosom (pomembno zaradi grobega terena ter ker zasledovane pume dostikrat splezajo na drevesa in se vračajo po lastni sledi, kar zmede 'nizke' sledarje).
Irski volčji hrt je prispeval hitrost ter velikost, bordojska doga pa je bila dodana zaradi močne čeljusti in poguma.
Da bi preprečili parjenje v ožjem sorodstvu so v vse veje dodajali svežo kri in tako so nekoč dodali gluhega belega bulterierja; ustvarjalca sta se zavedala te pomanjkljivosti, ampak sta ga vseeno uporabila zaradi izrednega poguma in fizične lepote. Pri tretji generaciji sta uvidela svojo napako, saj je več potomcev bilo gluhih (ne piše pa, ali so nekater dogoti gluhi samo zaradi tega psa).

Bla bla bla, (pa še nekaj sem pozabila   ), bla bla.

Da mi ne bo spet kaj izbrisalo bom raje poslala v dveh kosih.

[ORKA]

Ojla!
Doma imam psičko Argentino, ki živi še z Bordojsko dogo, Napoletanskim Mastifom in Brazilsko dogo, same psičke, ki se zelo dobro razumejo med seboj, aja Mopsa sem pa pozabila. Je pa res ena stvar, da so skupaj od malega in da sta argentinka in napoletanka dominantni. Argentinka prenaša samo živali, ki so doma, med drugim tudi mačko in golobe, zunaj pa je to čišto druga pesem. Požrla bi vsakega psa, če bi ji le prišel na pot. Vzgojena je bila lepo, vendar se ji je po desetih mesecih starosti začelo trgat in od takrat ne prenaša več psov, ki ne živijo z njo. Drugače je do ljudi zelo prijazna, zelo rada pa ima tudi otroke.

[goa]

Kr bom tut sama mela samico(dogo argentino) me tut zanima kako se obnaša do drugih živali alpa če npr.zunaj vidi mačko ker mi je ful ljudi na nekmu hrvaškem forumu reklo da v življenju niso vidl socializirane argentinke bla bla bla..samo to so mi rekl tisti ki so jo pa vidl mogoče 2x
No,moja bo živela v hiši še z dvema psoma(majhen mešanec,ki je kar dominanten do drugih psov,v bistvu se skoraj vsakič stepe..no,psice so druga zgodba ;)in pa labradorec,potem mamo pa še mačko in bomo obdržal še enga njenga mladiča..
Tako da bo od malega rastla med živalmi,jo bom pa tut vedno in povsod mela sabo pa tut skor vsi moji prjatli majo pse tko da bo tut precej v pasji družbi..Samo me pa skrbi da ne bi kdaj ko bo v kakšnem parku spuščena zagledala mačko in da ji nebi kaj naredila..ker bi bila najbrž navajena samo mojih dveh..Najboljše je da mi poveste kako je s tem tisti ki mate to pasmo tut sami..ker ga nebi rada kje polomila...ma pa ta pes močan lovski nagon..zato.

[ORKA]

GOA,
če boš argentinko pripeljala mlado, zelo mlado, bo sprejela družino takšno kot je, tudi z mačkami. Vendar pa taki pes potrebuje celega človeka in ogromno ogromno pozornosti. Če nimaš dovolj časa, si je raje ne nabavi.

Aja, kar se tiče lovskega nagona je pa Fila večji problem, ona tu pa kdaj "pospravi" mojemu bratu kakega goloba.

[yo]

No,moja bo živela v hiši še z dvema psoma(majhen mešanec,ki je kar dominanten do drugih psov,v bistvu se skoraj vsakič stepe..no,psice so druga zgodba

Najprej socializiraj psa, ki ga ze imas doma oz. ugotovi, kako bos pravilno socializirala argentinko, ce imas doma neobvladljivega psa. No, ta je vsaj majhen...
Pa brez zamere.

Lp, Yo

[goa]

Yo,pri sedmih letih je malo pozno za socializacijo psa,samo ko smo ga dobil sm bla še mala in je bil večinoma samo v krogu družine in ni meu tok stikov z drugimi psi ker smo takrat živel zlo na samem..Drgač pa ni sploh slab kuža,kdor mu je že takoj všeč je potem čist nor na njega,pa tut do vseh psov ni tak..
Bom pa parkat mu nataknila nagobčnik in ga peljala med veliko ljudi.Potem jim bom rekla naj ga vsi božajo in ogovarjajo in bo(upam)pogruntal da niso slabi..Čeprau včasih še ni bil tak,1x pa ga je nekdo udaril s kolom čez hrbet in potem kot da ne mara več nobenga neznanca..Čeprou je blo to pred 4 leti..
Za argentinko pa ni problema glede socializacije,sej pravim,skos bo med velik ljudmi in pa tut psi ker majo vsi moji prjatli pse pa tut v šolo bo šla..sploh pa kamor grem se zmer "najde" par psov tko da bo že od malega vidla da jih ma lahko za prjatle in ne nasprotnike..

[Teja]

Jaz se strinjam z Goo. Ampak samo, če bo to, kar je napisala res.
Goa,
pri 7. letih je res prepozno za ''tisto'' socializacijo, nikakor pa ni prepozno za prevzgojo!!

Bom pa parkat mu nataknila nagobčnik in ga peljala med veliko ljudi.Potem jim bom rekla naj ga vsi božajo in ogovarjajo in bo(upam)pogruntal da niso slabi.

Pa ne pretiravat pri tem! Pes, še posebej tak, ki ni navajen ljudi se lahko v množici stegajočih rok počuti OGROŽENEGA!
Prevzgoja poteka VSAK DAN, najprej se začne na milih situacijah.
(Jaz kar že pretiravam s temi situacijami!!   )

Če boš imela 2 psa moraš vedeti kar precej stvari kar se 2 psov tiče.
Kot prvo; 2 psa sta krdelo in če se bo na sprehodu mali zapodil v drugega psa, vrjemi argentinka NE bo ostala ravnodušna!!!
Pa moraš vedeti vse glede ranga (zapostavljenost), ''podedovanja'' negativnih značilnosti starejšega psa...

[shadow=red,left,300]LP[/shadow]

[ORKA]

Kljub starosti bo argentinka do enega leta prevzela "hlače" v hiši in si ga podredila. V to sem 1000 % prepričana.  Verjetno si jo bo podredil ko bo mala, ampak z njo raste tudi prevlada in mislim, da si ga podredila, če se pa ne bo dalo, pa se zna končat zelo žalostni (če ne bo popustil).