Kalsang
živim tukaj
Spol: 
Sporočil: 4.406
|
 |
« Odgovor #212 : ponedeljek, 29.05.2006 : 10:31:51 » |
|
Mojčica, ta vprašanja si zdaj tako lepo postavila, da ti bom poskušala odgovoriti...
Sploh, ker je moja pasma ena takšnih, kjer je treba imeti tudi frizerske sposobnosti.
Naj povem kar za šicuje.
Razstave so zelo pomembne za vzrejo, ker so najboljši način, da vzreditelji vidimo lepe predstavnike pasme in se veliko lažje odločimo za paritvene kombinacije. Vendar je treba vedeti, da šampionske titule še zdaleč niso edini kriterij. Pri razstavljanju tudi poznamo modne tokove, ki večinoma niso povezani s kvalitetno vzrejo.
Ti modni tokovi so še posebno vidni pri dolgodlakih kužkih. Šicu je kuža z zelo bogato dlako, ki mora segati do tal. Ker je tudi glava bogato odlakana, je treba dlako na glavi spenjati v čopek. No, tu so si pa preveč ambiciozni razstavljalci izmislili vse sorte fint in frizur, da bi pes izgledal kar najbolj glamurozno in predvsem zato, da bi prikrili morebitne pomanjkljivost. Ena takšnih je premajhna glava, ki jo s tupiranjem in ogromnim čopom spretno povečajo. Dlako tudi sprejajo, itd.
Kar se mučenja tiče - dejstvo, da ima kuža čop, ni nobeno mučenje. Gumice so mehke in kužka nič ne boli. Če je čop pretesen, si ga kuža hitro spraska z glave, zato vsi še posebno pazimo, da je čop narejen mehko, Brez čopa kuža ne bi ničesar videl in bi to bilo večje mučenje kot čop. Striženje dlake na glavi - tu je treba biti previden, ker lahko potem dlaka raste v oči, kar boli, peče, se vname - in to je potem mučenje.
Torej, sfriziran šicu ne trpi!
Tu se je treba vprašati o drugih stvareh. Prevelike ambicije razstavljalcev res dostikrat pripeljejo do tega, da na psa gledajo kot na sredstvo za osvajanje pokalov in nazivov. S friziranjem se spretno naučijo zakrivati napake in zmagujejo s psi, ki so slabi predstavniki pasme. Za to so odgovorni predvsem sodniki, ki zaradi slabea znanja in izkušenj, ne potipajo na pravih mestih in ne sežejo s prsti pod frizuro.
Bolne ambicije privedejo tudi do tega, da razstavni kužki večino svojega življenja preždijo v kletkah, da si ne bi uničili dlake. Kdor ima svojega psa rad, ga ne bo tlačil v kletke, ampak bo z malo truda ustrezno negoval dlako in kužku omogočil prijetno življenje družinskega ljubljenčka. Samo za to se je treba potruditi, biti iznajdljiv, dosti razstavljalcem pa se to ne ljubi.
Torej, ja, določene oblike mučenja za razstavne uspehe obstajajo, vendar noben inšpektor jih ne bo mogel odkriti na razstavi, ker se vsaj pri naši pasmi dogajajo v zakulisju, v domovih nekaterih razstavljalcev.
Sama razstava je naporna za psa in razstavljalca. Je pa odvisno od samega razstavljalca, kako se bo pes na razstavi počutil. Ga bo vtaknil v kletko ali ga bo imel ob sebi, ga crkljal, ga odpeljal tudi na sprehod, obvladal svojo nervozo in kužku vlival samozavest. Kuža, ki se na razstavi dobro počuti, bo tudi blestel v ringu.
Vsekakor pa friziranje ni grozovito mučenje, kot meni ta gospa. Grozovito mučenje je to, kar se je zgodilo Ninkotu in še marsikateremu od horjulskih junakov.
Tudi jaz menim, da bi morali iz etičnih razlogov in fairplaya kužke predstavljati urejene do neke razumne mere in nikakor ne bi smeli goljufati s frizurami. Toda, da bi do tega prišlo, bi morali nehati zmagovati do onemoglosti natupirani kužki, za to so pa odgovorni sodniki, ki bi se morali zavedati, da ni vse zlato, kar se sveti v ringu. V nekaterih državah se tako natupiran pes sploh ne sme prikazati v ringu, ker ga sodnik pošlje ven, razstavljalec mu mora frizuro podreti, dlako speti v preprost čopek in se šele potem lahko vrne v ring. Pri nas je na žalost moda drugačna in sodnikom dostikrat zelo všečna...
Upam, da se bodo stvari spremenile, da nas bo še več takih, ki bomo vztrajali pri preprosto urejenih, a pasemsko tipičnih kužkih in da bomo bolj pogosto posegali po naslovih. To je sicer odvisno od sodnikov, toda, samo tako se bodo novi razstavljalci odločali za drugačen način urejanja kužkov. Ljudje pač posnemajo to, kar vidijo, da zmaguje.
|
Jana. Vse pravice pridržane.
