mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
sobota, 09.11.2024 : 05:47:06

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Strani: 1 ... 26 27 28 29 30 [31]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)  (Prebrano 134384 krat)
0 članov in 2 gostov pregleduje to temo.
uncas
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.368


« Odgovor #450 : petek, 20.07.2012 : 11:36:29 »

To kaj se dogaja v ostalih slovenskih klavnicah po mojem mnenju trenutno ni predmet debate. Gre za uvedbo zakonske prepovedi obrednega klanja, kar je za moje pojme korak v pravo smer, torej k zmanjšanju nepotrebnega trpljenja živali. Da ostalih klavnicah ni vse b.p. verjamem, zato je verjetno treba urediti tudi še vse kar je narobe v zvezi s tem. Po mojem ti dve reči ena na drugo nimata vpliva in jih je nesmiselno omenjati v istem kontekstu. Da je prepoved obrednega klanja "brezveze", zato ker je v naših ostalih klavnicah mnogo stvari narobe, se pameni sliši tako,kot "ni važno če je moj pes na 2m ketni, ker je sosedov pač na 1m, torej najprej zrihtajte njega". Po moje je treba oba, ker nobenemu ni fajn.

Amen.

In, ne morete verjet, eni vsakodnevno delamo na tem. da bi se stanje v klavnicah izboljšalo.
Logiran
uncas
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.368


« Odgovor #451 : petek, 20.07.2012 : 11:37:54 »

O tem, kaj se v resnici dogaja v slovenskih klavnicah, jaz ne morem govoriti, ker ne vem. Mogoče lahko pove uncas. Tudi manipulirala ne bom, da je kje pri nas še vedno tako, kot je videti na posnetkih, ki jih omenjaš. Večina posnetkov, ki jih jaz poznam, kaže razmere v tujini, kjer so tudi drugačne zakonodaje. Če primere protizakonitega ravnanja v naših klavnicah v resnici poznaš, ne bo dovolj samo manipulacija na forumu, da se tako ravnanje neha. Klanje brez omamljanja, za katerega ni bilo izdano dovoljenje, je že sedaj prepovedano. Če jih ne poznaš, je pač to res le manipulacija, ki v resnici z uvajanjem novega pravila o kompletni prepovedi obrednega klanja brez omamljanja nima prav ničesar opraviti.

Tudi tu podpis!
Logiran
uncas
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.368


« Odgovor #452 : petek, 20.07.2012 : 11:47:22 »

Ali ta člen kaj spreminja, razen obrednega klanja, ali samo pove, da se vse ostalo izvaja tako kot se je izvajalo do sedaj?

Pretty much razen obrednega klanja je to to - dejansko bo naša zakonodaja strožja od uredbe, kar je lahko
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #453 : ponedeljek, 30.07.2012 : 08:54:26 »

V današnjem Dnevniku je prispevek o predlogu prepovedi klanja brez omamljanja:
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042544115

Logiran
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.405


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #454 : sreda, 10.10.2012 : 22:30:43 »

http://www.skupnostobcin.si/

Na zgornjem linku so sledeči dokumenti:

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv - C) z razlagami - kot ga je Vlada RS 27. 9. 2012 poslala v DZ v prvo obravnavo
- Pravilnik o pogojih za izvajanje poskusov na živalih
- Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu
- Pravilnik o pogojih za uporabo živali na javnih zbiranjih in snemanjih
 
Na spletni strani Skupnosti občin Slovenije najdemo sledeč tekst:

Tukaj (link na zgornji dokument) lahko njdete predlog Zakona o zaščiti živali. Je v državno zborski proceduri in je v fazi 1. obravnave.

DZ RS je SOS in občine pozval k oddaji pripomb in predlogov do 2. novembra 2012. Nekaj stališč smo v okviru sekretariata SOS že zbrali. Te se nanašajo na jasno definiciji skrbnika živali, definicijo prostoživeče mačke, poenotenje cen na nivoju države in uskladitev z občinami glede možnosti predpisovanja prispevka.

Glede na številna opozorila SOS glede neustrezno predvidene rešitve v okviru medresorske obravnave, je sedaj v predlogu zakona predlagana rešitev, po kateri občine lahko gospodinjstvom, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, predpišejo prispevek, ki na letni ravni ne sme presegati 1,5% minimalne bruto plače v RS. Prispevek lahko občina predpiše z odlokom, šteje pa se med prihodek občine.

Vljudno vas prosimo za morebitna dodatna stališča in pripombe, najkasneje do srede, 17.10.2012 na jasmina.tkalcic@skupnostobcin.si.

vir http://www.skupnostobcin.si/levimenu/zakonodaja/predlogi_predpisov/index.html

Boldala sem tekst jaz, ker je tole zagotovo novost. Očitno ne gre za takso, ki bi jo občine predpisale lastnikom psov, temveč gre za dajatev, ki bo po žepu udarila vse, ki smo tako ali drugače vezani na komunalne storitve.
Nisem še prebrala dokumenta, tako da zdajle ne morem več komentirat.

Zanimivi pa so tudi pravilniki. Za društva je očitno kar precej novosti in še težje bo priti do statusa društva 'delovanje v javnem interesu'. En pravilnik pa zna prinesti na razstave kakšnega aktivista ...
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.405


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #455 : sreda, 10.10.2012 : 23:13:01 »

Na KLIK so pa tudi vsi vladni dokumenti z 31. seje vlade (27. 9. 2012), ki so v zvezi s tem.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.405


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #456 : sreda, 10.10.2012 : 23:37:53 »

18. člen

Za 31. členom se doda 31.a člen, ki se glasi:

»31.a člen

Občina lahko zagotavlja sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij zapuščenih živali ter drugih ukrepov za zmanjševanje prenaseljenosti živali, zagotavljanja varnega okolja občanom v povezavi z zapuščenimi živalmi ter spodbujanja odgovornega lastništva hišnih živali.

Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko občina gospodinjstvom, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, predpiše prispevek, pri čemer višina prispevka na gospodinjstvo letno ne sme presegati 1,5% minimalne bruto mesečne plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Občina predpiše prispevek z odlokom, v katerem podrobneje predpiše način obračunavanja, višino, oprostitve, postopek pobiranja in postopek prisilne izterjave.

Prispevek odmerja in pobira občinska uprava.

Prispevek je prihodek občine in se uporablja samo za namen, določen v prvem odstavku tega člena.«.


Razlaga predlagatelja:
K 18. členu

Predlagani 31.a člen zakona uvaja pravico lokalnih skupnosti, da predpišejo prispevek z namenom izvajanja dodatnih nalog v zvezi z oskrbo zapuščenih živali na svojem ozemlju.
Občine se soočajo s problemi v zvezi z večjim številom na primer mačk in golobov, ki nimajo lastnika, bi pa s sterilizacijo in kastracijo lahko bistveno izboljšale stanje prekomerne naseljenosti in občanom zagotovile varno okolje tudi z vidika preprečevanja kužnih bolezni. S spodbujanjem odgovornega lastništva živali  se lahko  zmanjša  tudi  število zapuščenih živali. Za izvajanje naštetih nalog lahko občina predpiše plačilo prispevka, iz katerega se krijejo navedeni stroški kot namenski prispevek. Občina se odloči za uvedbo prispevka, če je problematika zapuščenih živali v občini pereča (npr. večje število zapuščenih mačk).
Kot zavezance za plačilo prispevka predlog zakona predvideva gospodinjstva, ki so zavezana za plačilo storitve zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. S tem je omogočeno pobiranje prispevka na način, ki je v občinah že vzpostavljen in zato ne bo predstavljalo uvedbe novih evidenc in drugih administrativnih ovir.
Zaradi čim boljšega poenotenja teh prispevkov je v predlogu določena tudi najvišja dovoljena stopnja prispevka, ki je vezana na minimalno bruto plačo v Republiki Sloveniji.


19. člen

Naslov IV. poglavja in 34. člen se spremenita tako, da se glasita:

»IV. DRUŠTVA IN DRUGE NEPRIDOBITNE PRAVNE OSEBE, KI DELUJEJO V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ZAŠČITE ŽIVALI

34. člen

Društvo, ki deluje na področju zaščite živali, mora za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, poleg splošnih pogojev po zakonu, ki ureja društva, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
- društvo ima več kot 30 članov;
- delovanje društva je v skladu s cilji tega zakona, kar izkaže s sprejetim statutom društva;
- udeležba predpisanega deleža članstva na usposabljanju s področja vedenja in dobrobiti živali ter predpisov o zaščiti živali po programu, ki ga potrdi minister.

Dejavnosti v javnem interesu, ki jih opravljajo društva iz prejšnjega odstavka, so:
- spodbujanje odgovornega lastništva živali;
- svetovanje skrbnikom živali;
- organiziranje usposabljanj na področju dobrobiti živali;
- sodelovanje z zavetišči za zapuščene živali;
- opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali.

Podrobnejše kriterije za pridobitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu, predpiše minister.«.

20.člen

Za 36. členom se doda 36.a člen, ki se glasi:

»36.a člen
Določbe tega zakona, ki veljajo za društva, se uporabljajo tudi za druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporabljajo izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.
Pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo status v javnem interesu na področju zaščite živali ob uporabi določb o statusu društva v javnem interesu, določenih s tem zakonom in smiselni uporabi določb zakona, ki ureja društva.«.


Razlaga predlagatelja:
K 19. členu

34. člen zakona ureja vprašanje društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Zaščita živali je področje, na katerem je korektno sodelovanje uradnih služb in nevladnih organizacij zelo dobrodošlo. Njihovo delo pogosto vključuje ozaveščanje javnosti in opozarjanje lastnikov živali na nepravilno ravnanje z živalmi. Ker pa je področje skrbi za živali pogosto podvrženo laičnemu in ljubiteljskemu tolmačenju zahtev za zagotavljanje dobrobiti živali, prihaja tudi do nesporazumov glede učinkovitosti uradnih organov nadzora pri izvajanju te zakonodaje. Društva, ki skrbijo za visoko raven znanja svojih članov o dobrobiti živali in njihovo dobro usposobljenost, lahko veliko pripomorejo k razvoju odgovornega odnosa javnosti do živali. Takšna društva zagotovo delujejo v javnem interesu, zato je nadvse pomembno, da jim zakon omogoča dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu in s tem pridobitev vseh ugodnosti, ki jim pripadajo v skladu z Zakonom o društvih in drugo zakonodajo.

V skladu z določbami Zakona o društvih, ki v četrtem odstavku 30. člena dopušča sprejetje posebnih pogojev za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, novo besedilo tako našteva nekaj dodatnih pogojev ki se nanašajo na usposobljenost v zvezi z zadevno zakonodajo in znanji o dobrobiti živali.

Predviden je tudi podzakonski akt, ki bo predpisal podrobnosti v zvezi s postopki dodelitve in kriteriji za dodelitev statusa. Ti so predvideni predvsem na področju številčnosti in usposobljenosti članstva ter vrednotenju preteklih dosežkov društva.

K 20 členu

Poleg društev se z zaščito živali v Sloveniji ukvarjajo tudi nekateri nepridobitni zavodi in ustanove, zaradi česar je treba v zakon vnesti tudi določbe, s katerimi bo mogoče tudi tem subjektom omogočeno priznanje delovanja v javnem interesu.


Pa še

P R A V I L N I K o kriterijih za podelitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ta pravilnik določa kriterije, na podlagi katerih se društvom, ki delujejo na področju zaščite živali podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, postopek v zvezi s tem in razloge ter postopek za odvzem statusa, način vrednotenja pomembnejših dosežkov delovanja društva, program usposabljanja za članstvo društva in delež članstva društev, ki mora biti usposobljen po tem programu.

2. člen
Društvo, ki deluje na področju zaščite živali (v nadaljnjem besedilu: društvo), lahko pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: status), pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
Mednarodno društvo lahko pridobi status društva v javnem interesu po kriterijih, določenih v tem pravilniku, če v Sloveniji ustanovi podružnico mednarodnega društva ali ima sedež na območju Republike Slovenije.

II. KRITERIJI ZA PODELITEV STATUSA

3. člen
(usposobljenost članstva)
Društvo zagotovi, da njegovi člani opravijo usposabljanje pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo.
Delež članstva, ki mora imeti opravljeno usposabljanje se določi glede na število članov v skladu s prilogo 1 tega pravilnika.
Program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena pripravi upravni organ, pristojen za veterinarstvo v skladu s Prilogo 2 tega pravilnika.
Program usposabljanja iz prvega odstavka tega člena izvaja enkrat v koledarskem letu upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

4. člen
(vrednotenje pomembnejših dosežkov)
Pomembnejši dosežki društva se ovrednotijo po sistemu točkovanja v razpredelnici iz Priloge 3, pri čemer se vrednoti dosežke, ki so razvidni iz poročila o delu društva za zadnji dve leti.
Rezultat vrednotenja pomembnejših dosežkov iz prejšnjega odstavka mora biti vsaj XX točk.

5. člen
(skladnost delovanja društva s cilji zakona)
Društvo deluje v skladu s cilji zakona, ki ureja živali, kar je razvidno iz programa dela društva in poročil o delu društva.
Cilji iz prejšnjega odstavka so v skladu s principi zaščite ter odgovornega lastništva in ravnanja z živalmi na vseh področjih uporabe živali.

III. POSTOPEK ZA PODELITEV STATUSA

6. člen
Vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu mora društvo priložiti:
– veljavni temeljni akt društva;
– poročilo o delu društva za zadnji dve leti;
- plan dela društva za prihodnje leto;
- imenik članstva;
- dokazila o opravljenem usposabljanju iz 3. člena tega pravilnika
– poročilo o finančno-materialnem poslovanju društva v preteklih dveh letih;

7. člen
Izpolnjevanje kriterijev za pridobitev statusa se preverja vsakih pet let.
Društvo v javnem interesu, ki želi obdržati status, mora najkasneje šest mesecev pred iztekom petih let od podelitve statusa oziroma od zadnjega podaljšanja vložiti zahtevo za podaljšanje.

IV. VPIS V EVIDENCO

8. člen
V register društev se vpišejo naslednji podatki:
– zaporedna številka vpisa;
– datum vpisa;
– ime društva;
– sedež društva (kraj, ulica in hišna številka);
– osebno ime zakonitega zastopnika društva;
– številka in datum odločbe o podelitvi statusa;
– številka in datum odločbe o izgubi statusa;
– vzrok izgube statusa;

V. IZGUBA STATUSA

9. člen
Minister odvzame status društva v javnem interesu v naslednjih primerih:
– če društvo v roku iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika ne vloži zahteve za podaljšanje statusa;
– če ugotovi, da je društvo spremenilo temeljni akt oziroma svoje delovanje tako, da ne izpolnjuje več pogojev iz XX člena tega pravilnika.

10. člen
Društvo se izbriše iz evidence, ko postane odločba pravnomočna.

VI. KONČNA DOLOČBA

11. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

PRILOGA 1

število članov 30-100 -> 20 % usposobljenih
število članov 100-500 -> 15 % usposobljenih
število članov >500 -> 7 % usposobljenih

PRILOGA 3

Točkovnik na strani 64-65 - KLIK
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.405


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #457 : četrtek, 11.10.2012 : 00:18:15 »

Moj komentar na zgornje:

- Taksa bo super, če se bo uporabila za tisto, za kar se bo po predlaganem zakonu pobirala, torej za s/k občinskih mačk, za sofinanciranje s/k lastniških živali (razne lokalne akcije) in za osveščanje prebivalstva o odgovornem skrbništvu živali. Osebno si želim, da bi občine ne pozabile tudi na izjemno pomembno označevanje živali (osveščanje, opozarjanje, izvajanje čipiranja ...).
Tole bo zagotovo zahtevalo zelo konstruktivno sodelovanje občin z lokalnimi društvi in samo želim si lahko, da bo do takega sodelovanja res prišlo vsepovsod, kjer je le mogoče.

- Novi pogoji pri pridobivanju statusa 'delovanja v javnem interesu' za živalovarstvena društva.
Na Seznamu upravičencev do donacij za leto 2012 je kar nekaj društev z živalovarstvenega področja in bojim se, da bodo nekatera imela nemalo težav ostati na tem seznamu. Najprej je potrebno imeti vsaj 30 članov, od katerih jih je vsaj 6 opravilo usposabljanje na VURSu, potem pa je še vrsta 'pomembnejših dosežkov', ki se točkujejo: kampanje, svetovanje lastnikom, izobraževanje mladih, sodelovanje z zavetišči in izobraževanje odraslih. Nekatera društva se bodo morala preusmeriti iz sedanjega 'reševanja' na naloge, ki naj bi bile že ves čas prvenstvene, pa so nekako izginile z društvenih rednih opravil. Predvsem mi je osebno všeč, kar je navedeno v predlaganem 2. odstavku 34. člena.

- Očitno bodo pod enakimi pogoji kot društva lahko pridobili status 'delovanja v javnem interesu' tudi neprofitni zavodi.
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.405


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #458 : torek, 16.10.2012 : 20:26:58 »

Na KLIK je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali v parlamentarni proceduri.

Na enem od linkov je tudi celoten predlog, kot je prišel v parlament.
Zraven so pa še:

- Dopis poslancem o objavi predloga zakona v omrežju DZ
- Dopis Občinskim svetom in županom občin in mestnih občin
- Zahteva za splošno razpravo, ki jo je podpisalo 10 poslancev
Logiran

Strani: 1 ... 26 27 28 29 30 [31]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  aktualno  |  vroče teme  |  Tema: Predlog sprememb Zakona o varstvu in proti mučenju živali (2010)
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines