Interpretacije avtorskih pravic in zakoni za njihovo zaščito so od dežele do dežele različni, zato v primeru dvoma raje prouči vsa pravila s tega področja ali se obrni na svojega odvetnika.

Osnovne informacije o zaščiti avtorskih pravic (copyright)

"Copyright" je zbirka pravic, ki pripadajo kreatorju originalnega dela – na primer knjige, članka, slike, posnetka…

Namen zakonov o zaščiti avtorskih pravic je promovirati uporabno umetnost in ob tem zagotoviti avtorju, ki je delo ustvaril, da dobi za to pravično odškodnino. Zakon zahteva, da je avtorsko delo v »otipljivi in realni« obliki, kar pomeni, da ne moreš zaščititi avtorskih pravic za pesem, ki si jo nekje zapel ali zgodbo, ki si jo nekje povedal, nisi pa nič od tega zapisal. Tvoje avtorsko delo, ki ga shraniš na disk ali objaviš na forumu, ima po vsej verjetnosti tako obliko, kot jo zahteva zakon. Ne škodi tudi natisnjena verzija.

Copyright je na voljo izključno za originalno delo – za tisto, kar si ga ustvaril sam. Ne moreš ponatisniti ali objaviti Shakespearovega soneta in zanj zaščititi avtorskih pravic na svoje ime.

Copyright in pošiljanje materialov

Svobodna izmenjava informacij v elektronskem svetu odpira kup vprašanj o tem, kdo so lastniki teh informacij. Je tekst, ki je dodan kot sporočilo na forumu še last pisca – avtorja sporočila? Kaj če ga drugi neprenehoma citirajo? Sem še vedno lastnik avtorskih pravic za napisana vprašanja in odgovore (FAQ), čeprav sem jih dal v uporabo javnosti?

Odgovor je DA, DA in še enkrat DA. Če je delo tvoje in si ga sam napisal, so tudi avtorske pravice tvoje.

Zmotno je mišljenje, da so informacije, ki jih zapišemo na forumu ali kjerkoli drugje v elektronskem svetu, predane v javno last. To ni res. Če narišeš sliko in jo razstaviš v galeriji, da jo vidijo tudi drugi, nisi dal zraven tudi avtorskih pravic. Le te so še vedno tvoje.

Kaj je javna lastnina?

Vse, za kar niso zaščitene avtorske pravice in je v javni lasti. To pomeni, da take materiale lahko vsakdo kopira in daje naprej zastonj, če pa želi kaj prispevati, lahko to stori prostovoljno.

Večina del, ustvarjenih pred letom 1922 (računano od leta 1994) ni več pod zaščito avtorskih pravic in so javna last. Prav tako lahko vsak avtor da svoje delo v javno last s pisno izjavo. To ne velja za materiale, ki so objavljeni na internetu. Tako je večina del, ki jih vidiš na spletnih straneh (tudi sporočila na forumih) pod zaščito avtorskih pravic.

Ali to pomeni, da moram prenehati s citiranjem sporočil drugih uporabnikov na forumih?

Ne. Ko napišeš sporočilo na forum, dovoljuješ drugim, da te citirajo ali pošljejo tvoje sporočilo naprej. V vsakem primeru je v javnih forumih citiranje v navadi, in lahko za vsa svoja sporočila pričakuješ, da bodo citirana ali celo poslana na druge naslove.

Pišem članek za časopis. Ali lahko v njem uporabim citat iz forumskega sporočila?

Verjetno se ne bo zgodilo nič slabega, če ga boš uporabil. Vendar je bolje, da vprašaš za dovoljenje. Sporočila namreč odražajo trenutna občutja in misli pisca. Razmisli, ali bi bil sam vesel, če bi bral v jutranjem časniku, kaj si rekel prejšnji večer v vaški gostilni, ko si že popil nekaj kozarčkov.

Ali lahko objavim prijateljevo zasebno sporočilo, ki je polno argumentov za debato na forumu?

Ne stori tega brez dovoljenja. Objavljanje zasebnih sporočil brez avtorjevega dovoljenja je še posebej grdo.

Našel sem kup vprašanj in odgovorov (FAQ) na temo, ki teče tudi na forumu. Ali jih lahko uporabim?

Lahko objaviš povezavo ali uporabiš krajši citat. Nikakor brez dovoljenja ne kopiraj obsežnejšega gradiva (poglavij ali celote). Povsem mogoče je, da bo nekega dne želel avtor to sam storiti. Na žalost ni predpisana prava mera uporabljenih materialov, zato je odločitev prepuščena presoji posameznika.

Tale vprašanja in odgovori so mi tako všeč, da bi jih rad poslal prijatelju. Ali smem?

Ja, lahko. Namenjena so vsem. Toda, ne pozabi na vseh elektronskih in papirnatih kopijah napisati opombe o avtorju.

V originalnem tekstu sem našel napake. Jih smem na kopijah popraviti?

Ne. Zelo grdo je popravljati napake v delu, ki ga je ustvaril nekdo drug. Pošlji avtorju vljudno pismo z opozorilom o napaki. Velika možnost je, da bo avtor upošteval vašo pripombo, če je upravičena. Na kopiji lahko dopišeš opozorilo o napaki, ne pa je popravljati.

Lahko skeniram karikaturo iz časopisa in objavim na internetu, da se bodo smejali tudi drugi?

Nikakor ne. Tvoja želja je vredna pohvale, toda avtorsko pravico za karikaturo ima časopis ali avtor.

Toda, zakaj ne? Saj ne bo nikomur hudega.

Lahko da na kratek rok ne bo nobene škode. Toda, zapomni si, da zakon o zaščiti avtorskih pravic obstaja prav zato, da ima od svoje kreacije koristi avtor. Če jo boš objavil zastonj, časopisna hiša pa se bo kasneje odločila objaviti karikaturo za plačilo, je tvoja objava vplivala na njihov potencialni trg.
Lahko se tudi zgodi, da bodo časnikarji zelo jezni, ko bodo odkrili objavo. Lahko ti zelo zagrenijo življenje. Zakon je na njihovi strani.

In za konec si zapomni: skrb za zaščito avtorskih pravic (Copyright) ni samo stvar lepega obnašanja, temveč je zakon.

Viri:
- Shea, V., "Netiquette", San Francisco: Albion Books,1994, http://www.albion.com/netiquette/
- http://icb.usp.br/~artromin/netiquete.html

Zakoni:
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)