Lep pozdrav!
Če se smem priključiti tej temi, da ne bom po nepotrebnem odpirala nove skorajda identične teme, bi kar tukaj opisala svoj problem in prosila za pomoč. Verjetno se bo morebiten nasvet nanašal na oba primera ...
Pred slabim mesecem sem vzela k sebi dve leti starega Yorkshire terierja. Sicer je zelo priden, nenehno mi sledi in vzpostavlja očesni stik z mano, je rad med ljudmi, tudi popolnimi neznanci, in dobro sprejema vse pse, celo tiste ki niso na povodcu (ne podpiram tega, a do zdaj sem na srečo te pse brez povodca srečala same tapridne socializirane, ki se ne brigajo kaj dosti za nič okoli sebe), a toliko kolikor je fino socializiran, toliko na nek način ni in sem nekoliko zmedena glede določenih vzorcev obnašanja pri njem. Če grem z njim recimo v mesto (v center Mb ali katero drugo zanj še neznano mesto) ali posedat na kavico za uro ali dlje, je miren, tiho, popije svojo vodo in gre ležat/sedet zraven mene. Kar ga zmoti, so ponavadi zelo blizu vozeči avti, takrat začne lajat in se zaganjat proti avtu in meni pod noge, ker ga imam seveda na najkrajšo razdaljo na povodcu in skoči iz moje desne na levo stran k avtu. V mestu ga avtomobili načeloma ne motijo in ne laja nanje. Problem je samo v domačem okolju, kadar greva na sprehod (na katere sicer silno rad hodi), saj ko greva od doma (manjše naselje), kjer ni pločnika, laja na vsak mimovozeči avto (na avte iz obeh smeri). Ko prideva do sprehajalne poti (kolesarske steze) in so avti oddaljeni od naju čez jarek (cca. 5m vstran) je že vse ok in potihne. Torej problem z njegovim lajanjem imam izključno samo kadar se avto pelje čisto zraven oz. mimo naju in to samo v najinem naselju, ne v mestu! Vedno sem ga takoj po takem vedenju oz. že medtem okarala, ko pa je bil slučajno kdaj tiho ob bližajočem se avtu, pa sem nemudoma pohitela s pohvalo "priden" in mu dala priboljšek. To sem ponavljala zdaj štiri tedne in ni napredka, pa hodiva na dva daljša sprehoda vsak dan (dosti avtov, kolesarjev, traktorjev, motorjev, skratka ni da ni). A kot rečeno ne "skapira" kdaj dela prav in kdaj ne, čeprav sem zelo nazorna pri kregu in pohvali. Kreganje je vedno z istimi besedami, da lahko poveže (ta beseda oz. besedi sta vedno "NE SMEŠ").
Kot pravim socializiran je, za mojo oceno je glede na že 3. selitev (pred mano sta ga imeli kar dve različni osebi v samo dveh letih
) izjemno priden in prilagodljiv, zato sem pač to lajanje vzela v zakup in mislila, da pa čisto skos ne more biti tiho, saj je vendarle pes.
Pa vendarle me zanima ali gre za kak poseben razlog, zakaj laja samo na avte od hiše do kolesarske steze, ali kaj drugega? Iz dolgčasa naj ne bi lajal, saj ga doma utrudim z lovljenjem žogice, pa tudi nikoli ne greva na sprehod da bi bil sit, vedno dobi obrok PO sprehodu.
Vem, da obstajajo za takšne in drugačne probleme pasje šole, vendar bi vseeno prej poskusila to rešiti sama, če mi lahko kdo poda kakšen koristen nasvet. Naj dodam, da ignoriranje ne pomaga, takrat dalje ponavlja isto z še večjim zagonom, zato ga dalje karam ali pohvalim s priboljškom kot sem tudi začela s to metodo.
Aja, pa še to. Z ljudmi se res hitro poveže, ni prestrašen/agresiven kuža, niti enkrat še ni zarenčal na koga, vse moje znance, prijatelje in širšo družino je sprejel takoj in se nikoli do zdaj ni plaho umaknil, čeprav je prišel v popolnoma novo okolje; skratka je zelo prijeten družaben psiček, a včasih poleg omenjenega zlaja na človeka v delavski obleki (fizične delavce) in policiste. Ve kdo zakaj? Na nikogar drugega ne laja, a na te ljudi pa vedno, že če nekoga vidi na 20m bo lajal če bo v uniformi. Se mi zdi da včasih kar tja v en dan laja.
Gre za problem globljega izvora, ali ne gre za stvar s katero bi se morala pretirano obremenjevati, je pa kljub temu dobro to vedenje odpraviti?
Prosim za pomoč koga, ki imate izkušnje s takšnim pasjim vedenjem in so ga uspešno odrpavili.
Hvala in lp
Jana. Vse pravice pridržane.
