prevzgajanje psa

[fižolova župca]

Premišljujem, da je v bistvu na storže bila prva napsihirana lastnica, ne pes. In če ne prevzgajaš zase (zato tudi zdaj spreminjam razmišljanje), je pomoje edina šansa, da njej dopoveš, da tak način ni sprejemljiv. Prav zato je Lanabela načela vprašanje ali prevzgajaš psa samega, brez lastnice. Ker prava pot bi očitno bila najprej lastnico vzet za 14 dni k sebi in njo trenirat, hehe. Druga stvar, ko se ti je obregnila ob tole tvojo avtoriteto, ki si jo postavil v središče problema, je pa ta, da mogoče pes sploh noče nikomur na glavo zlezt, ampak je to zezanje z žogo eno in edino veselje, ki ga na svetu ima. Ženska se z njim ni žogala, ni mu metala palic, ni se ruvala s cufo, na sprehodu nista preskakovala ovir, nista šla občasno na dolge zanimive celodnevne ture, nista se igrala trikcev ali iskala predmetov... ma a veš kako dolgočasen lajf je to za psa ki je aktiven in ki skoz nekaj bi. Mu niti ni za zamerit, če se teh ubogih storžev veseli. In dejansko mu mogoče sploh ni pretirano zrasel greben, ampak ima premalo pestro življenje. A se je kaj tega lastnici povedalo? Meni se to zdi kar bistveno. Ker ko veš, da ima pes v genih delo in da rabi dovolj raznoliko, pestro življenje, potem ti storži dobijo nekako nov pomen. In niso nujno samo stvar avtoritete.

Se mi zdi, da je včasih tako, da popravljaš neko deseto stvar (recimo daš v red lastnico glede življenjskega stila psa, kako ga zaposlit, igrat se, na kakšen način ga učinkovito ven peljat...), pa se popravi tisto, česar direkt nisi mogel - v tem primeru pes recimo nenadoma spozna in vidi še vse drugo razen čuvanja enih storžev. Pa to niti ni pomembno, mogoče se ne bosta v tem primeru nikoli več igrala s storži, ker bi jih zaradi obsedenosti čuval za večno, glavno je, da ima pes normalen, pester vsakdan, da je zaposlen in mu zato čudaška vedenja nasploh manj hodijo po glavi ter da ne hodijo po glavi niti lastnici, ki ji je treba razčistit pojme prave zaposlitve psa. In od tu naprej je precej laže tudi avtoriteto zrihtat. Ker veš da je njegovo življenje v osnovi zdravo, ne pa da se potihem ukvarjaš s tem, ali je to res avtoriteta ali mogoče ene sorte socialna deprivacija ali hud dolgčas... reči lastnici, tko za hec, naj pelje psa na 13kmski pohod, pol naj se pa vrneta na parcelo s storži. Pa da vidmo, ali je osnovni problem še tu al mu je samo okrog ušes dolgčas.

Glede tega, da je pes nekaj časa sam, brez lastnika (od tedna ali dveh ločitve ga že ne bo pobralo), se mi pa po eni strani to niti ne zdi tako slabo. Ti ga imaš tako priliko videt 'golega', brez vpliva lastnika. Če ti ena teta reče, da se njen mali beli cukrček boji velikih psov, v njeni odsotnosti pa je povsem skuliran, potem je jasno kje je problem. Pri strahovih na splošno je verjetno čisto pozitivno sprobat odsotnost lasntika. Ali pa nasplošno pri neželenih vedenjih, da se nekako prekine vzorec, pes zadiha v drugem okolju in začne na novo. Pa mogoče pri taki agresiji, kjer sumiš da se napetost prenaša na psa. Ravno pri avtoriteti o kateri govoriš (čeprav ni nujno da je dejansko to bisrtveno v tem primeru) pa je po mojem povsem laičnem mnjenju bistveno videt tandem in čimveč tako delat - ker je večinoma problem dejansko samo lastnik, ki zadeve ne zna prijet na pravem koncu oz nečesa ne počne prav. Pes v glavi ima nek notranji, nagonski občutek, kaj pomeni spoštljivo se obnašat do nadrejenega, kar ti je pokazal s tem, ko je tebe  prav na hitro začel poslušat. Mogoče si mu občutek moral malo zbudit, ampak načeloma to on ve. Avtoritete ga ni treba ulit, ampak mu jo mora pokazat vsak posebej. Še tako pošlihtan pes bo namreč enega loleka v kratkem začel okrog prenašat. Pa natanko ve kako in kaj je uboganje. Torej je lastnica tista, ki u bo morala pokazat svojo šefovsko držo, mu demonstrirat, da z ukazi misli resno in da komanda drži, dokler ona ne pove drugače, da si nikdar ne premisli ko ukaže in da to stori jasno... sicer si bo pes takoj v glavi naredil dve sliki - šefovskega zorkota, kjer so pravila taka in za njim capljajočo lastnico, kjer špila druga muzika. Psi se učijo v podobah, kontekstu. In vsaka oseba je zanj na nek način drug kontekst.

[mamaF]

Tudi meni je všeč mnenje od Fižolove Župce. Po vsem kar si nam tudi ti dosedaj o psu in lastnici povedal, imam tudi jaz občutek, da se gospa ni ukvarjala z njim, tako kot si mi to predstavljamo, da bi dejansko nekaj od njega zahtevala ali ga nekaj učila, mu predstavila različne stvari itd. Samo ugibam - ti sigurno veš, kaj je zadaj, ker oba osebno poznaš.
In tako pridem do zaključka, enako kot FŽ, da je pes edino resnično pozornost od lastnice dobil med tem svojim izsiljevanjem s storži.
Se mi zdi, da če bi ona zahtevala od njega recimo, da se vsede, preden se odprejo vrata ali da gre na prostor na njen ukaz ali da pusti hrano pri miru, dokler mu ona ne dovoli ali da spusti nekaj iz gobca ... ali take čisto preproste stvari, ki jih pač moramo vzpostaviti v življenju s psom, bi on že takrat dobil pozornost, ki jo rabi, ker bi se dejansko "pogovarjala" z njim in z njim nekaj delala.
Bi rekla, da ta vzorec nosi s sabo in tudi tebe "zafrkava v glavo" s temi storži, ker vidi in točno ve, da dobi tvojo pozornost. Tudi kreganje recimo je pozornost ... zanj je očitno zelo zanimivo, ko prime tisti storž, ti ga odnese pred nosom, ti pa potem vlagaš vse sile v to, da bi ga prinesel nazaj.
Na to razmišljanje me je navedlo posebej dejstvo, ki si ga zdaj nazadnje opisal - da te je pes vseeno začel "iskati", ko si se nonšalantno obrnil proč od njega in njegovega storža.
Mogoče bo pa to tista taprava "finta" - da bo videl, da bo edino pozornost od tebe dobil, ko bo igral po tvojih pravilih, ko bo prišel do tebe, te gledal v oči - šele takrat se mu boš ti sploh posvetil z glasom, s kretnjami, s pohvalo, igro, karkoli pač že uporabljaš pri svojih metodah.
Dokler pa dobi nek kontakt tudi takrat, ko izsiljuje po svoje (recimo, da pred skupino psov na travniku živčno laja na storž, pa nekdo nanj kriči Tiho! itd.) - dobi pozornost - magari eno jezno kričanje, a zanj je to to, njegova igra zmaga, nekdo se jue zmenil zanj in mu trenutno naklonil svojo pozornost.

Saj sem že rekla, jaz sem v bistvu res totalni začnik, ne poznam sploh nekih metod prevzgoje in takih reči, samo me pa zanimajo taki zanimivi primerki in v bistvu na glas razmišljam, kaj bi sama probala "naumiti", da bi delovalo

Dejansko bo mogoče zapalilo, če se boš ti začel do psa obnašat čisto drugače kot lastnica in mogoče tudi drugače, kot si dosedaj delal z njim. Mogoče ga bo ta sprememba toliko šokirala, da bo začel spremljati tvoje vedenje v smislu "kaj pa je zdaj to" in ti boš od njega končno dobil tisto pozornost, ki jo rabiš, da ga naučiš nekega novega vedenja.

Na misel mi pride, kako smo kot otroci še naprej klepetali, ko je kaka učiteljica začela vedno glasneje in glasneje govorit in na koncu že kričat ... potem pa se je nekega jutra spomnila dobre finte, je prišla v razred in bila čisto tiho. En čas smo še zganjali kažin, potem pa se nam je zdelo "nekaj čudno". In smo se umirili in začeli tiho gledat, kaj pa zdaj ta učiteljica misli. In tako je dobila našo pozornost - samo zaradi spremembe

Poročaj še kaj, če boš pri volji, me res zanima, kako vama bo uspelo opraviti s temi storži

[pzorko]

Predlagam ti, da začneš gledati Dog Whisperja. Poglej nekaj epizod in boš hitro zakapiral point, ker mi ne deluješ štor za pse.

Zgleda, da ta kuža potrebuje malo avtoritete. Jaz bi ga dal najprej v prostor, nato ga zvalil na hrbet in ga najprej celega prebožal s tistim storžem, mu ga ponujal pred gobcem, mu ga pustil in odvzel ... Nato pa "sedi", počakal, da se umiri in mu ga zabrisal.
Potem pa opazoval reakcijo, ko bi prinesel storž. Je kaj več rešpekta ali ne. Potem spet "prostor", odvzem storža, "sedi" in spet met. Biti mora spoštljiv do tebe in do storža. Pa to delaš na miren, sproščen način .. Skratka, glej Cesarja in poslušaj forumašice.