Pogovor je bil posnet v koprskem studiu, potekal je s predsednico tamkajšnjega društva za zaščito živali. Prišla je oddajat pse, ki jih je nekdo podtaknil. S seboj je prinesla 7 tednov starega mladiča, za katerega je povedala, da še nikoli ni bil zunaj in brez bratcev in sestric.

Menim, da bi lahko pokazali fotografije psov, ne pa, da so psa vlačili v studiu, kar bi bil stres za marsikogar, za ljudi, za socializirane odrasle živali, kaj šele za takšnega mladiča. Strinjam se, da je že mladička treba privajati na različne dražljaje, vendar postopno, ne na tako grob način.

Pes je ves čas pogovora presunljivo cvilil. Nekaj časa je bil v njenem naročju, nato je begal po studiu, pogovora ni bilo mogoče dobro izpeljati. Namen je bila seveda oddaja psov, a nisem mogla verjeti, da očitno kar takojšnja ... Poklicala je ženska, ki je hotela kar posvojiti psa, vendar je bilo jasno, da za kaj takšnega nima znanja, občutka, odnosa, da je šlo le za trenuten čustveni vzgib.

Voditeljica je bila kar navdušena, da je izpeljala oddajo psa, vse so se kao zmenili, predsednica društva pa nič, sploh ni opozorila na to, da se na takšen način ne oddaja živali, da je treba zadevo dobro premisliti, pridobiti ustrezno znanje, zagotoviti pogoje za bivanje živali, se dogovoriti z družinskimi člani ipd. Nič. Zadeva je bila rešena, pes kao oddan, nato se je vse skupaj ponovilo še z drugo klicalko. V nekaj minutah oddati dva psa, peace of cake. 

Šolski primer napačnega odnosa do živali ter tega, kako se živali ne sme oddajati. A toliko bolj sramotna, če je vanjo vpleten nekdo, ki naj bi skrbel za zaščito živali.