Mešanka z boljšega trga

ZAČETKI

To je zgodba o ljubki mešanki iz boljšega trga.
30. marca 2008 sem bila doma, navadno sem šla vedno kam s fantom, tokrat pa je odšel sam s prijatelji. Šli so mimo tako imenovanega boljšega trga. Poklical me je po telefonu in rekel: "Psa sem kupil." Začela sem se smejati, saj sem bila prepričana, da ne misli resno. Nikoli ni imel psa, niti izkušenj, le tisto nekaj, kar je preživel z mojim Mikom in Megy. Tudi časa ima premalo, saj redno trenira, njegovi starši pa delajo ves dan.
Govoril mi je, da misli resno in da jo je moral vzeti. Začela sem verjeti. Čeprav sem bila v dvomih, dokler je nisem videla.



Zagledal jo je na parkirišču, v majhni škatli na soncu. Bila je zelo majhna in srce mu ni dalo pustiti jo tam, saj se mu je smilila. Niti sam ni nikoli pomislil, da bo imel psa kar tako, brez da bi načrtoval. Pa ga je dobil. V trenutku se je njegovo življenje spremenilo, ko je domov pripeljal majhno kepico - po besedah lastnika mešanko s škotskim ovčarjem.

Nestrpno sem čakala, da jo vidim. Ko sem vstopila v avto, sem v škatli zagledala barvito psičko, ki je spala in ni bila nič živahna, kar navadno mladički so. Nesla sem jo ven in ji dala  vodo. Bila je zelo ljubka, stara kakšnih 8 tednov. Ni me spominjala na škotskega ovčarja, ampak nekako na šarplaninca. Prepričani pa smo bili, da bo velika, ker je imela šapice tako debele in lepe z roza blazinicami.
Izbrala sva ji ime Ajša.



Nestrpno smo čakali večer, čas, ko pridejo njegovi starši. Bila sva v skrbeh, kaj bodo rekli, ker psa nikakor niso hoteli imeti, sploh pa ne v hiši. Starše sta čakala na postelji, kljub fantovim prvim besedam, da na postelji pa že ne bo spala. Ko so prišli, jih je najprej skoraj kap, kaj kmalu pa so se sprijaznili in se odločili, da bo Ajša ostala. Le ime so ji oni izbrali, tako da je postala Linda.

Ker je bilo vse nepričakovano, sva s fantom takoj v ponedeljek tekla po nakupih. Kupila sva ji hrano, priboljške, glavnik, posodice, povodec, ovratnico in igračke. Peljala sva jo k veterinarju, jo začela navajati na povodec, najprej smo prakticirali fleksi. Hitro se ga je navadila in postajala je zelo živahna psička. Opazila sva, da naravnost obožuje vodo. Čisto v vsako reko, potoček in celo lužo bi šla. Še dobro, da je blizu reka, v kateri se bo v poletnih mesecih lahko ohladila. Zelo rada se je igrala tudi z drugimi psi, lovila palice in žogice.





Da je izjemno priden pasji mladiček, smo sklepali prezgodaj in se čudili, da čisto nič ne zgrize v naši odsotnosti. Vse to je nadoknadila malo kasneje, saj je zgrizla kar nekaj delov oblačil in veliko plišastih igračk fantove sestre.
 Glede čistoče pa je že od malega zelo pridna, saj se je izjemno hitro navadila, kje se opravlja potrebo.

LINDA SE JE IZGUBILA

To so bili eni najtežjih trenutkov, ki sva jih preživljala s fantom. Junija je bila Linda v varstvu pri fantovih sorodnikih, saj je odšel v Španijo. Ko je prišel domov, psičke ni bilo in šele takrat je izvedel, da se je izgubila. Prej mu sploh niso sporočili, da je pobegnila ali da jo je kdo vzel. Takoj je poklical mene in začela sva jo iskati. S plakati je bila polepljena vsa širša okolica, radiji so bili obveščeni, hodili smo z letaki in spraševali, a nihče ni vedel kaj dosti. Linde ni bilo nikjer. Dobili smo kar nekaj nesramnih klicev s skrito številko in klicev ljudi, ki so nam govorili, da so našli našo psičko. Bilo nam je zelo težko, a nismo hoteli obupati. 1. julija smo dobili klic iz Domžal. Rekli so nam, da imajo našo Lindo, ki je pri njih že dve uri. Žal nisem mogla s fantom, sem se pa doma tresla v pričakovanju na Lindo. A žal ni bila Linda, pač pa njej zelo podobna psička, ki so jo naslednji dan odpeljali na Gmajnice. 7. julija smo zopet dobili klic. Tokrat iz Bistre. Naše iskanje in lepljenje plakatov se je obrestovalo. Našli smo Lindo, našo zlato mediko. Pri najditeljih je bila že 8 dni. Bili smo zelo srečni, da je z njo vse v redu in da je spet z nami.



LINDA DANES

Linda je odrasla v prečudovito prijazno psičko. Ni podobna ne šarplanincu ne škotu, kar smo predvidevali, ko je bila majhna. Je edinstvena psička. Bila je tudi sterilizirana. Še vedno je polna energije. S fantom gremo vsak drugi dan na rolerje in se vozimo po 20 kilometrov, pa ima še vedno polno energije. Je prava hiperaktivka. Rada lovi plastenke, palice in žogice. Razume se z vsemi psi in ljudmi. Še vedno je zaljubljena v plavanje. Z nami hodi tudi v hribe in letos gre z nama prvič na morje. Kako bo šele tam uživala!



Linda nikakor noče biti sama, če ve, da je kdo doma. Naredi čisto vse, da je nekdo z njo. Zna odpirati vrata, v tem je prava mojstrica. Ima tudi pasjega sostanovalca, sestrinega rottweilerja Majkija. Z njim se razume odlično, čeprav se na začetku ni najbolje. Bila je ljubosumna nanj. Lindo ljubkovalno kličemo medi ali pa naš mali volkec.

Stara je približno leto dni in 3 mesece. Čas beži zelo hitro, saj se je vse tako hitro dogajalo.
Vesela sem, da jo je vzel moj fant, čeprav tega ni načrtoval.



Avtor zgodbe: Ka ty a
Avtor fotografij: Katja Brenčič

---

Zgodba sodeluje na natečaju "moja pasja/mačja zgodba". Kopiranje teksta in fotografij je prepovedano.