renčanje

[ličinka]

mislim da če bi psa zmedlo bi letal gor in dol. Tako pa mislim da dobro ve kam more iti samo sprobava meje, če se ne boste stvari lotili tako kot je treba vam bo kuža še dal vetra. Tudi jaz bi sprobala mejo če bi bili moji starši neodločni.

[No Jinx]

No, meni je jasno, da ko, gremo spat, odgrnem odejo in zlezem noter. Tako mora biti jasno tudi psu, da ko gremo spat, gre on v kurilnico. Ne vem, kaj je tu takšnega, da psa zmede. Moja psica spi na postelji. Ko grem spat, gre dol. Pika. Nobene zmede ni pri tem. Ne pri njej, ne pri meni. Ni debate, moja družba ok, ptem pa ne. Jasna navodila, kdaj se kaj zgodi. Če rečem, zdaj je čas za kurlnico, je to lahko kadarkoli. Ne pa, kadar pes ne spi. Mislim, no....

Se stronjam s tabo. Pes me mora ubogat in ne sme rencat name, vedno, ce ga zbudim, ce ga ne zbudim, ce zagleda divjad, ce zagleda psa, ce zavoha hrano, ce ... Vedno. In zame je to povsem crno belo. In tudi za psa je to crno belo.

Je pa zagotovo lazje, kot na ta nacin vzgojiti psa, reci, da mu ni treba ubogati, ko (glej vse zgornje ce-je) in takrat lahko tudi opozorilno renci, ker on pac ne bi tega, kar bi ti in ti to tudi jasno pove z rencanjem.

Pes, ob pravilni vzgoji, rad sledi svojemu vodniku. In sledi povsem crno belo, ce je vzgoja za dolocenega psa pravilna, in mu je vedno jasno, da so pravila igre "vodnik rece, jaz z veseljem naredim". Nima kaj razmisljat, ce on to ta hip bi ali ne bi, ali bi mogoce kaj drugega in kaj drugega bi.

Kar seveda ne pomeni, da ga moramo vsakic, ko je ali spi (nujni fizioloski potrebi) motit. Mora pa vedno, ko ga pri tem zmotimo, odreagirat na naso zahtevo takoj in brez rencanja. Povsem crno belo. 

[No Jinx]

Eh. Pes nima kaj renčat name pa če ga sredi noči zbudim ali mu pregledujem poškodovano taco... Pa nič ni treba na silo. To je stvar jasnih pravil in zaupanja.

Podpis!