No, dajte še v rikverc...

[zona]

Dokaz,da so ljudje res primitivci...Naj te ne boli MaksiMaša,prezri in ignoriraj,ni vredno,da se sekiraš,res ni.

[oaza88]

Kalsang, zelo lepo rečeno, se popolnoma strinjam!

[Tinchka]

Je tole dejansko velika problematika, vendar nisem s tistim "clovekom" zgoraj zelela spodbuditi splosne debate o odnosu do ljudi, ki rabijo pomoc, temvec na to, da se vecina ne zaveda, kaj lahko njihov spuscen pes (lahko tudi macek) povzroci drugim ljudem - poskodbe, invalidnost ..., celo smrt. Vedno, ko je v porocilih navedeno "iz neznanega razloga zapeljal v graben ...", se vprasam, ali je izgubil zavest, ali je saril po predalu, ali je saltal postaje na radiu ..., ali pa mu je preprosto cez cesto svignil pes, macek ... (lahko tudi kaksna druga zival). Niso tako redki primeri, pomisli pa ne na njih nihce od tistih, ki tako vehementno zatrjujejo, da njihov pes med pohajanjem ne dela skode. Oz. tudi tega ne zatrjujejo, dokler jih ne opozoris na moznost, temvec samo zatrjujejo, da se njihovemu psu ali macku ne more prav nic zgoditi. Se lahko, kot lahko povzroci nesreco s smrtnim izidom ali hudimi poskodbami.

Zato pa obstaja zakon:

Živali v prometu

109. člen

(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica in večje živali), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.

Me pa zanima, koliko ljudi ga pozna (sem prepričana, da tudi velika večina lastnikov živali ne).

[branka]

Ravnokar sem videla smrt mlade muce  se je še premikala po tleh, skakala...moj fant jo je pokopal... toliko o moji lepi nedelji...počivaj v miru, mala 

[MaksiMaša]

Ahjej, veliko preveč jih je, da se jim ne bi dogajale prerane smrti in veliko premalo nas je, da bi jih tega obvarovali.

Drži se, Branka

[MaksiMaša]

Prekleta reč, da se moram vračat na tole stran:(

Temu zapisu bi lahko rekla kar mesarija, nič drugače.

Danes sem videla kar tri povožene mačke. Če povem po njihovi starosti, bi rekla, da je bila prva med 6 do 9 mesecev, druga največ 2-3 mesece in tretja odrasla. Imajo pa skupni imenovalec, kar več njih. Vsem je skupno, da so naše, nezaželene in (upam) mrtve. Oh, lahko si tudi oči kdaj spraskam, zares zabolijo, ko pogled uzre prizor, ki se ga morda oko nikdar ne bo navadilo. In znova se folk vozi mimo, kod da ni nič narobe, celo več, kot da je to vsakodnevna praksa.

Peljala sem se v službo, ko me je za ovinkom pričakala muca, malo črna in malo bela, sedela, bolje rečeno, na pol ležala, je ob robu ceste. Nič prisiljenega ni bilo v njeni drži, le sumljivo dolgo je tam tako ždela. Peljala sem mimo in zazdelo se mi je, da tole ne bo OK. Pogledala me je, skozi zapacano steklo avta. Naravnost v oči. Pa kdaj se srečaš s tistim globokim pogledom z živaljo v gibanju, v avtu, v neki naglici? Zmrazilo me je, da povedat ne  morem. Revše! Nemudoma sem obrnila, pustila avto ob robu, pograbila majčko, ki se v avtu ostala od včeraj, stopila do nje in ob glasnem prigovarjanju:" muuuuci, muuucka, kaaaj je blooo? MUc, Muc, ...", me je pogledala in vse je postalo jasno. Udarec v glavo, minimalno to, kaj je s telesom, pa sem ugotovila že samo trenutek kasneje, ko jo je ucvrl/la, kot pobesnela malo levo, malo desno, obstala sredi ceste in tistega neumnega ovinka, vsa majava, da sem vpila, pa jo šibala proti njej, da jo še dodatno kdo ne povozi. Stekla je proti koruzi, prekleti koruzi, jaz za njo, eno japonko sem pustila kar na asvaltu, na pol obuta sem šibala za njo, a mi je postalo jasno, da bo tole kar zalogaj. Majava, brez prave orientacije, me je počakala, zamjavkala,malce zadihala, pa jo spet ucvrla, to pot še globlje. Do danes nisem vedela, da je koruza posajena tako zelo na gosto, prav nemogoče se je premikati med njo, če imaš vsaj malo več, kot 20 kg in še pomislila nisem, da bi morda bil kmet hud, da rovarim po njegovi njivi in poldrugi meter visoki koruzi.

Nisem je našla. Niti popoldne, ko sem se vračala. Srčno upam, da je sirota umrla hitreje, kot si nažalost lahko predstavljam. Levo zenico je imela popolnoma razširjeno, desno pa svetlobi primerno. V nosnici kri, topo sklonjene glave je nakazovala na silen šok, predvsem pa možganske krvavitve in niti ne rabim biti prav velik doktor, da seštejem dva plus dva. Telo, želja po preživetju in tačke pa so jo odnesle, če tudi majavo, pregloboko v pragozd neumne koruze, da bi ji lahko pomagala. Vse, kar mi je na koncu ostalo, je lužica, ki jo je ob robu ceste pustila in neskončno polje koruze.





Ostali dve, ki jima že ob samem spočetju ni bilo namenjeno živeti, sta, kot je bilo videti, umrli takoj, v trenutku. A to je danes bolj slamnata tolažba.

      .....  She's not cryin' anymore
             She ain't lonely any longer
             There's a smile upon her face
             A new love takes my place
             She's not cryin' anymore  .....

Sovražim jih! Saj veste koga, ane?