Miiiijaaaaav… khm... mislim, hov, sem hotla rečt. Mal me zmede tole včasih. Pravijo, da sem kužika. Tudi zgledam tako, vsaj kadar se postavim pred čudno steno, iz katere vame zija neko malo črno bitje, ki se zvira čisto na enak način, kot jaz. Moja pasja mati pravi, da gre za ogledalo. In da tam notri ni še en kuža, ampak, da sem to jaz. Zares čudno.
Meni osebno se sicer zdi, da sem morala vsaj v prejšnjem življenju biti mačka. Kako krivično, da so me sedaj strpali v pasje telo! No, ampak meni se to ne zdi ovira, da se ne bi obnašala čisto po mačje. Pasja mati se smeji in pravi, da sem razvajena. In to samo zato, ker bi se stalno valjala po naročju in čohala. Razne žogice, pliškoti in podobne pasje neumnosti me sploh ne zanimajo. Vrvice, ha, to pa je življenje! Pol svojega dneva preživim valjajoč in zvirajoč se na hrbtu, z vsemi štirimi vštric. In če mi ob tem še malce ponagajaš z vrvico… miiiiijaaaaav
Tale moj novi dom je na nek način zelo podoben prejšnjemu, samo, da se je tam trlo kužkov in muc, tukaj pa se tre ljudi. Da ni to kakšno človeško zavetišče? No, saj ljudje vedno prihajajo eni in isti, pa še crkljajo me. Ampak, se pa sprašujem, kaj za vraga je narobe z njimi, da nikakor ne najdejo svojih skrbnikov in se nenehno vračajo. Sicer so prav fajn, ampak me pa strašno jezi, da kadar pridejo, moja pasja mati skače samo okoli njih. Hm, kaj pa jaz? Ona bi se vendar morala ukvarjat samo z mano 24 ur na dan! In potem se mi smeji, ko do poznih večernih ur stojim/sedim/ležim ob njej in komajda še gledam. Saj sem res zaspana, ampak kaj, ko se bojim, da bom kaj zamudila. Včasih se usmili mojega prosečega pogleda (haha, sem jo čist pogruntala, ti pogledi palijo 100 na uro! Samo, ne ji povedat tega!) in me vzame v naročje. Zakon! Ni sicer najbolj udobno, ampak jaz se s tega prestola ne umaknem več. Pa tudi če bi morala stati samo na eni tački!
Edino, česar me je na smrt strah je, da mi bo pobegnila čez tista vrata, ki vodijo iz stanovanja, ne da bi jaz vedela za to. Zato več ali manj spim pred njimi, da imam nadzor nad tem.
Pasja mati kljub temu vsak dan nekam gre in me pusti samo. Joj, kakšen dolgčas!
In potem samo spim, spim,… Ko pa se vrne, žur, jest mam fuuuul energije, greeeemoooooo! Ampak ona ni videt najbolj zagnana. Čudno. Me zanima, kam ona hodi spat za celo dopoldne? In zakaj potem ni tako spočita, kot jaz? Sigurno je večja zaspanka in bi rabila še več spanja. No, ampak vseeno takoj zagrabi tisto rdečo reč za okoli vratu, kar pomeni, da greva na potep. Pravi ji ovratnica in mi gre strašno na živce. Zato se ji pred vsakim sprehodom na vsak način hočem izogniti. Ampak kaj, ko pasja mati ne popušča in mi je jasno, da brez ovratnice ne bo sprehoda. Oh, ja, me zanima, če morajo mački tudi s tem naokrog… Sem zadnjič videla eno, pa je bila brez ovratnice. Pravim vam, lepo je biti mačka! Ah ja…
No, toliko o mojem novem domu. Sicer pa se imava s pasjo materjo zelo radi in ona pravi, da si sploh ne more več predstavljat življenja brez mene. Mi je dala neko novo, zapleteno ime. Štirinožni zverinoglav. Saj ga ne uporablja pogosto, samo takrat, ko je še posebej raznežena. Ampak se mi zdi fino, tko, strokovno. In se počutim prav posebna. No, pa saj tudi sem, ane? Kdo pa je še videl mačka v pasji preobleki?!
Jana. Vse pravice pridržane.
