mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 21.11.2024 : 23:46:27

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  o psih  |  pasme  |  FCI 2  |  Tema: Neutrudni, neuničljivi švicar ali ''naša ljubica''
Strani: [1]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Neutrudni, neuničljivi švicar ali ''naša ljubica''  (Prebrano 3733 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.418


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« : četrtek, 09.11.2006 : 00:39:29 »

Neutrudni, neuničljivi švicar ali ''naša ljubica''

1. Zakaj prav švicar

Klark je veliki švicarski planšarski pes s slovenskim rodovnikom, ki nosi številko 166. Skotil se je 8.8.2004 mami Brini in očetu Bladu.

Dve leti sem se že navduševala nad briardi in iskala primerno leglo, ko sem na tuji televizijski postaji zasledila oddajo o pasmi psov, ki mi je bila do tedaj neznana. To so bili veliki in mogočni psi, stabilnega in neustrašnega karakterja. Hitro sem opustila sanjarjenje o briardih in začela iskati informacije o tej čudoviti pasmi. Po številnih prebranih člankih in pogovorih s tujimi lastniki velikih švicarskih planšarskih psov ali po domače ''swissyjev'' sem se odločila, da bi bil tak pes idealen zame.

Začela sem iskati vzreditelje v Sloveniji in bližnjih državah. Veliko sem jih takoj izločila, ker psi niso imeli opravljenih pregledov za pogoste bolezni skeleta ali rezultati niso bili zadovoljivi. Hotela sem brezhibne starše, da bi imel mladič čimvečje možnosti za dolgo in zdravo življenje. Tako sem naletela na mamo Brino. Njeni vzreditelji so bili prijazni. Razložili so mi vse in tudi veliko spraševali, kar me je pomirilo. Le dober vzreditelj ni pripravljen mladičkov le prodati. Zanima ga vse o bodočem življenju psa, okolju v katerem bo rasel in ambicijah lastnikov kar se šolanja in razstavljanja tiče ter mnogo več. Odločitev je padla! Našli smo primerno leglo. Le še med dvema samčkoma je bilo potrebno izbrati. Prvi je bil največji v leglu, glasen in avtoritativen. Drugi je bil najmanjši in pravi "vrtni pustolovec''. Vse je sam raziskoval in ko je prišel do mene in sva se pogledala v oči me je nalajal kot ''neustrašni bojevnik''. V trenutku ni bilo več dvoma! Če ima devet kilski puhek toliko poguma, da me nalaja, je to pravi sopotnik mojega življenja. Tako je k nam prišel majhen Klark.


 Klark star 4 mesece
 Foto: Uroš Vuga


2. Dnevi gredo tako hitro mimo

Našega psa smo dobro naučili. Dan se nikakor ne začne pred osmo uro zjutraj. Če kdo vstane ob šestih, ga Klark še pogleda ne. Samo prevrne se v svojem foteljčku. Prav ste slišali, foteljčku! Nekoč smo imeli lep, okrogel, rdeč foteljček. Ko ga je prvič opazil takrat še mladiček Klark, se je takoj odločil, da bo to njegova postelja.


 Klark v foteljčku
 Foto: Uroš Vuga


Ko odbije osma ura in smo vsi pokonci, že žvenketajo mačje sklede. Da ljubica ne bi kdaj pomislil, da njegova beseda več zaleže kot mačje, zajtrk dobi zadnji. Po obroku obvezno počivamo eno uro in gremo na sprehod. Že od majhnega je Klarkec večji del sprehoda spuščen. To je s sabo pripeljalo odlično socializacijo, saj se mora z drugimi psi sam pomeniti, in bolj stabilen karakter. Vsakič je namreč naletel na novo stvar, bodisi človeka ali objekt, in s spodbujanjem se je iz plašnega mladiča prelevil v velikana, ki z veseljem raziskuje nove stvari in ne zmotijo ga še tako čudni zvoki. Vendar  sprehod ni le rekreacija, ampak tudi občasna vadba poslušnosti. Učimo se hoditi zraven (variacija šolskega Poleg!), sedeti in ležati kljub drugim okoli hodečim štiritačnikom, stati na ukaz, počakati pred cestnimi prehodi, spustiti še tako dobro mrhovino in seveda priteči k vodniku vsakič, ko se nas kdo ustraši.


 Jesenski sprehod
 Foto: Uroš Vuga


Najljubši Klarkov konjiček je ''drvarjenje''. Sem spada premikanje dolgih vej in slalom z vejo v gobcu med drevesi, vztrajno puljenje pod snegom pokopanih vej, vejic in hlodov ter ustvarjanje žagovine iz odpadlih drevesnih skorij. Pozabiti pa ne smemo na vsakdanjo hidro terapijo: plavanje, tek in hojo s in proti toku v bližnji rečici.

Po dveh napornih urah smo spet doma. Klark si privošči kratek spanec, se malo poigra z mačkama in aktivno kontrolira priprave kosila.

Popoldne si vzamemo pol urice za vadbo poslušnosti, ki jo je v zadnjih mesecih nadomestil rally obedience, in učenje novih trikov. Klark je namreč pri petnajstih mesecih uspešno opravil osnovno šolanje in v delovno knjižico vpisal B-Bh izpit. Sedaj nadaljujemo z dokaj mlado športno disciplino RO, ki bo v letu 2007 tudi uradno priznana s strani slovenske kinološke zveze. Tako utrjujemo poleg, prihajanje v poleg, odlaganje, ukaze prostor-sedi-stoj, iskanje predmetov, lajanje na ukaz, plazenje, vrtenje, hojo nazaj, slalom med ovirami... Čeprav literatura trdi, da je švicar trmast in samosvoj, se s pravilno motivacijo že od malih nog izkaže za nekaj čisto drugega. Je hitro učljiv, vendar sovraži preštevilno ponavljanje. Klark je pripravljen marsikaj narediti za košček sira in ob mojih veselih reakcijah na pravilno izpolnjen ukaz še sam ponori od sreče. Torej za efektivno učenje švicarja potrebujemo samo dobro nagrado, pravilen ukaz (kar ni vedno tako enostavno kot se sliši) in naš nasmeh.


 Na poligonu trdo delamo
 Foto: Uroš Vuga


Ob šestih popoldne se odpravimo še na krajši, enourni sprehod. Ob prihodu domov mora Klark spet eno uro počivati in šele takrat dobi svoj drugi obrok. Tako je dneva in obveznosti konec. Klark se preda spanju in občasnem stiskanju s plišastim psom Hektorjem.

Taki so zimski dnevi, ko je ob sedmih zvečer že tema in mraz. Čisto drugače je poleti, ko jo šele kasneje mahnemo v našo prestolnico. Tam vedno nekaj ljudi prestrašimo in nekaj očaramo. Klark je izvežban barovski posedač in ulični šarmer, ki uživa v glasbi, ki preplavi Ljubljano v poletnih mesecih. Udeležimo se tudi večjih festivalov drugod po Sloveniji, saj Klarka velike množice ljudi, otrok, psov in kolesarjev prav nič ne motijo. Letos smo bili tudi na Rumeni noči in to s pasjim prijateljem Grinom, ki je po pasmi avstralski ovčar. Skupaj smo se najedli sardelic in sladoleda, poslušali mlade glasbenike, vse dokler nas močno neurje ni pregnalo domov.


 Poleti v Piranu
 Foto: Živa Munih


3. Mlad sem in skrbeti moraš zame

# Klark je še mlad švicar. To s sabo nosi določene obveznosti lastnika in drugih družinskih članov. Posvetiti se moramo njegovemu gibanju in določiti kaj tako mlad in hitro rastoči mladič sme početi. Mladega švicarja ne silimo k teku ob kolesu, preprečujemo skoke s še tako nizkih ovir, ne mečemo žogice, ne dovoljujemo grobe igre in obešanja drugih psov na njegove okončine in ne sprehajamo ga drugje kot po ravnem terenu. Kosti velikega psa hitro rastejo, a se  počasi učvrščujejo. Gibi, ki na kostno tkivo in okolišnja veziva uvajajo pritisk, lahko poškodujejo sklepe in hrustance. Zaradi nategnjenih vezi kosti ne leže lepo v sklepih in posledica so displazije. Ob lokaliziranih pritiskih pa lahko poškodujemo tkiva, ki kosti prekrivajo in hranijo hrustance, tako da ta posledično odmre in dobimo odkruške. Povedati želim, da moramo švicarja paziti do njegovega osemnajstega meseca. Šele kasneje se lotimo aktivnosti, ki bodo obremenjevale mišično-skeletni sistem. S Klarkom sva se tako počasi lotila ralija, spomladi pa bova končno pokukala v agilitaške vode.

# Tudi prehrana igra pomembno vlogo v zdravju našega planšarja. Kot navaja gospod Daniel C. Richardson v svojih člankih*, so pomembne predvsem količine kalcija in fosforja, ki jih hrana vsebuje. Držimo se pravila, da naj rastoči švicar zaužije s hrano čimmanjše količine teh dveh mineralov.

Pri velikih pasmah z globokim prsnim košem je pogosta tudi bolezen, ki jo imenujemo zasuk želodca. Želodec se pri tem obrne okoli svoje osi in tako se zapre pot, ki iz želodca pelje v nadaljna prebavila. Da bi se ognili tej, v večini primerov smrti bolezni, pazimo, da v prebavilih ne nastajajo velike količine plinov in da našemu psu ne razširimo prostornine želodca s preobilnimi obroki. Zato naj bi švicarja celo življenje hranili z dvema obrokoma na dan. Če psa hranimo s suho hrano, naj bodo briketi čim večje oblike, saj tako pes ne bo mogel hrane goltati in zraven ''požreti'' preveč zraka. Po obroku psu onemogočimo pitje velikih količin vode, obvezen pa je počitek uro pred in po obroku!

# Poleg pravilnega gibanja in prehrane je še nekaj zelo pomebno pri odraščanju švicarja. Zavest o tem, na katero mesto spada v družinskem okolju. Avtorji pasjih enciklopedij omenjajo pomebno lastnost, ki ji pravimo dominantnost. Ta se izraža tako pri odnosu pes-človek kot med samimi psi in nenazadnje v interakciji z drugimi živalmi. Dominantnost diktira status neke osebe oz. v našem primeru živali.


 Rangiranje: dva približno enako velika in močna švicarja se menita kdo od njiju je glavni (na sliki Klark in Thor)
 Foto: Uroš Vuga


Zato je zelo pomebno, da mlademu švicarju že s prvim dnem začnemo kazati, kdo vse je v družini bolj pomemben. Prvi ali na tako imenovanem alfa mestu stojimo vodniki sami. Za nami vsi družinski člani in šele nato naš čudoviti švicar.  To je edina pot, da boste ob sebi imeli karakterno stabilnega švicarja, ob katerem se boste prvič v življenju počutili popolnoma varno. Pes mora razumeti le to: vse pride in vse gre z vami. Vendar ne pozabite, da je vodja moder in miren. Njegova beseda je glavna in za njeno uveljavljanje nikoli ne uporabljamo groženj, tepeža in kričanja!
Tukaj je par nasvetov, ki se jih držimo že od malih pasjih nog;
- vedno gremo prvi skozi vrata
- vedno začnemo in končamo igro sami
- za vsako stvar mora pes nekaj narediti (za hrano sesti, za posladek dati taco...)
- božanje se začne in konča, ko se mi odločimo
- ob zahtevanju psa mirno ignoriramo

Klark je imel obdobje, ko je zahteval pozornost. Če je ni dobil, se je postavil na sredo sobe in začel lulat. Prvič nismo vedeli, kako reagirati. Namesto, da bi se jezili, smo dogodek mirno spregledali in njegovi poskusi so v četrto prenehali.

Tako, sedaj, ko ste zanj center sveta, bo švicar navdušeno sodeloval in užival v času, preživetem z vami. So zelo hitro učljivi in osnove poslušnosti so zanj mala malica. Prav zanimivo ga je opazovati, saj ob reševanju problemov lahko po mimiki obraza hitro vidimo, kdaj je prišel do rešitve in kdaj le intenzivno tuhta. Bolj boste s švicarjem sodelovali, bolj bo pristen vajin odnos. Ob grobosti in kričanju boste namreč hitro ugotovili, da ne delujeta. Povezanost in sodelovanje sta prava odgovora za švicarja.

# Poleg dominance bi rada izpostavila še eno lastnost, ki vam bo mogoče povzročala majhne preglavice. Švicar je rojen čuvaj! Knjige in avtorji kar pogosto spregledajo in pozabijo omeniti, da so to glasni psi, ki opazijo še tako majhno spremembo v okolju in ne preslišijo nobenaga šuma. Na vsako stvar pa odgovorijo s svojim mogočnim, globokim, glasnim in dolgotrajnim laježem. Hitro tudi vzamejo neko ozemlje za svoje in ga presneto dobro pazijo. Če se recimo s prijateljico ustaviva na travniku za pet minut, Klark že začne temeljiteje opazovati okolico. V primeru, da vsa bili ves ta čas sami, bo naslednjega človeka pozorno opazoval in ga z veseljem nalajal. Na podoben način bo odreagiral na poligonu kinološkega društva, na izolirani plaži ter seveda doma za svojo ograjo. Tudi v takih primerih je pomembno da v vas vidi svojega vodnika, saj si drugače ne predstavljam razloga, ki bi ga prepričal naj odneha. Rešuje nas seveda tudi to, da švicar, ki je plod premišljene vzreje, nima v sebi niti kančka agresivnosti.


 Radi šotorimo - vsi skupaj spimo v šotoru
 Foto: Živa Munih


# Če boste pazili na gibanje psa v prvih letih življenja, boste veliko naredili za fizično zdravega psa. Lotiti pa se morate še njegove psihične stabilnosti. V prvem letu morate tako imeti v glavi le eno stvar - socializacijo. Omogočite psu, da spozna obilico ljudi, vseh starosti in velikosti, tako doma kot izven doma, na rolerjih ali drugih napravah. Prav tako naj spozna čimveč različnih psov in drugih živali, se igra z njimi. Naučiti ga morate,  da je vse v njegovi okolici pozitivno in zabavno. Le tako se boste izognili problemu agresije do drugih pasjih samcev, ki je še ena izmed stalnih lastnosti v opisih pasme.


 V družbi drugih psov (na sliki Klark, Sambo in Ford)
 Foto: Uroš Vuga


4. Švicar v mojih očeh

Švicar je velik in dobrosrčen pes. Živahen in pripravljen narediti veliko neumnosti. Hitro učljiv, če izberemo zanj primeren način učenja. Čeprav mu ugajajo vse vremenske razmere, se mu ob snegu v očeh pojavi posebna iskrica in na dan privre posebna energija. Je ljubitelj vseh živali. Odličen čuvaj, brez kančka agresije. Vedno pripravljen raziskati spremembe v svojem okolju, saj je varnost njegovega krdela zanj primarna, štiriindvajset urna dolžnost.


 Sneg!
 Foto: Uroš Vuga


Paziti moramo le na to, da mu omogočimo obilico socializacije in zdravo rast. Le tako se lahko ognemo tipičnim problemom, ki so večkrat opisani kot negativna stran te prekrasne pasme.

Živa Munih in Klark

* Omenjena članka sta: Relationship of nutrition to developmental skeletal disease in young dogs in Skeletal diseases of the growing dog; nutritional influences and the role of diet
Logiran

Strani: [1]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  o psih  |  pasme  |  FCI 2  |  Tema: Neutrudni, neuničljivi švicar ali ''naša ljubica''
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines