mojpes.net

Imam psičko mešanko staro 4 mesece. Zvečer večkrat zaspi na kavču in ko jo želim zbuditi da bi šla na svoj prostor, jo prvo malo pobožam, potem pa jo z roko želim mal premaknit in začne renčati name. ??? Mislem, da to ni ravno uredu... To se mi je zdaj še parkrat zgodilo, mogoče celo prevečkrat.

Naprimer ko se prehranjuje ali ko se igra s kakšno igračo, ji lahko vzamem vse iz ust. Lahko ji odmaknem posodo, lahko jo hecam z igračo, karkoli... Tudi tiste kosti iz kože ji lahko mirno uzamem iz ust. Zadnjič pa je bila v kuhinji, ležala je na tepihu, grizla nitke iz tepiha in jih vlekla ven. Seveda mi to ni bilo všeč, ampak ko sem prišla zraven, je spet začela renčati name. Takrat sem se usedla čez njo in ji tiščala glavo v tla, ker sem mislila da bo tako nehala, ampak ne vem kako je bil ta hudič majhen močnejši od mene in bi me kmalu ugriznila.  :-\

Včeraj zvečer pa jo peljem na sprehod in srečam kolegico. Šli sva na pijačo in začeli sva se pogovarjati, ko sem opazila da je psička začela nekaj lizati po tleh. Šla sem do nje in ji rekla 'fuj', pa me sploh ni registrirala, potem sem jo z roko hotela pahnit stran od tistega in je spet začela renčat name. Parkrat sem probala z roko, potem sem jo pa še z nogo odrinila stran, ampak ni pomagalo.
Vem, da naj bi imela jaz avtoriteto nad njo in jo drugače tudi imam, ampak ko takole ranči name, se bojim da me bo enkrat res ugriznila.

Kakšen predlog?

Pes si ustvarja hierarhijo in trenutno je mnenja, da bi bilo zelo uredu, ce bi bil njegov polozaj nad tvojim...zelo neprijetno seveda in nujno mu je treba take ideje in zelje "onemogociti"...

No pri meni je bila situacija podobna, da sem psu (priblizno isto je bil star kot tvoja) dala hrano in potem sem nekaj "sarila" okrog posode in sem jo nenamensko premaknila...pes je zarencal name in bila sem tako presenecena, da mu je avtomatsko priletela zausnica, da se je pes skoraj zavrtel okrog svoje osi...

Potem sem mu se nekaj dni namenoma jemala in vracala posodo s hrano, mu iz gobca jemala kosti in mu jih vracala, pri tem pa ga hvalila, ker mi je dovolil pocetje brez problema...

Od takrat naprej sva zmenjena kaj in kako...jaz sem sef on je pod mano, sva "t' boljs prjatla", ampak v vsakem trenutku mu je jasno kdo spada kam in kdo uboga koga...

Verjetno to ni ravno pravi pristop k vzgoji in odpravljanju takih vedenjskih tezav, vendar pri njem je zaleglo in delovalo

Rencanje name je bilo prvic, zadnjic in nikoli vec...

Da ni pravi pristop se pa res nebi strinjala. V trenutku si pokazala, česa nočeš, pes ni dosegel svoje, v nadaljevanju si pa še pokazala, kaj se od njega pričakuje in ga pohvalila za pravilno vedenje.
Jaz bi ti lahko samo zaploskala  ;)

Ok, učenje brez prisile in to... Samo tukaj ni bilo učenje, ampak pes, ki s silo poskuša priti nad tebe. Tudi jaz se nikoli in nikdar nebi umaknila in nikakor pokazala, da bi se ga zaradi tega ustrašla.

Ob tla in če ne da mira dodatno na hrbet.
Sem mela pred enim tednom mladičko od sorodnikov na čuvanju, ki tudi preizkuša svoje meje. Najprej jo je psica malo disciplinirala z renčanjem in zbitjem na tla in je mmela mir. Midve sva pa mele malo drugačen pristop, čisto po pasjih pravilih.
Jaz sem šef, sedim, ležim višje, na kavč brez mojega dovoljenja nikakor, če mi na kavču kaj ni bilo všeč, je pa dol letela. Upiranje ni nič pomagalo. Skozi vrata je šla vedno zadnja. Na začetku odpoklic ni bil njena vrlina po parih dnevih pa mi sploh ni bilo več treba gledat (malo pretiravam) kaj počne, ker mi je sledila povsod. Odpoklic je deloval tudi pri motilnih dejavnikih. Samo zato, ker je ta mala v meni zagledala močnega vodjo, ki se ji splača sledit. Pa če je bila pridna je dobila seveda nagradico ;)

shaya, jaz bi ti samo svetovala, da vstrajaš in nikakor ne pokažeš, da te ustrahuje, kar je itak že pogruntala in se zato pri vas zadeva stopnjuje. Zelo pazi na vrstni red! Ona mora biti povsod zadnja in vedno nižje od tebe, tudi pri hoji po stopnicah (ok še ne sme), po hribu navzgor recimo...
In vse kar hoče od tebe naj si zasluži.
In če bo vse tako, bo izginila tudi potreba po uveljavljanju svoje besede na tak način, da se psa malo disciplinira. Kar sicer ne boli, ampak se ne sme uporabljat pogosto, ampak samo v res pravi situaciji, ker sicer tudi ni preveč koristi iz tega.

Včasih, ko mi kakšen pes zateži, mu vedno rečem, da če me ugrizne, ga bom jaz nazaj pa se vsak umakne hi hi

OK učenje brez prisile. Tukaj sem 100% za, če sploh je to možno. Pri vzgoji pa pri nekaterih psih treba tudi pokazat malo moči drugače. Če bo zdaj kot mladiček prizemljena bo dosti lažje v bodoče.

Najbolj je pa važno, da si vodja in šef Ti. Tukaj ni demokracije ;)

hvala za tak hiter odziv :)  očitno jo morem občasno res malo lopnit po tazadnji in ji pokazat kdo je šef... ::)  kar se tiče tega da me nebi ubogala pri drugih stvareh sploh ni problema... ko jo pokličem-pride, ko rečem 'sedi'-se usede, ko rečem 'prostor'-se uleže, ji vzamem kost-mi normalno pusti... ubistvu nimam drugih problemov, razen tega renčanja ko jo zbudim med spanjem (sej sm tud jest sitna če me kdo zbudi, ampak halo?! :o), pa tisto s tepihom in lizanjem tal... se mi je zdelo kukr da mi hoče povedat, da je ona to sama "ulovila" al pa najdla in da jo nej pustim pri miru...  ???

S tem ti je ona pokazala, da hoče biti šef in če se ji boš pustila, bo res.

Ja prepogosto kaznovanje ni koristno. To najbolj pomaga prvič.

Kako se pa igrata? Ti prinese igračko ali z njo steče proč? A ji kaj daš  v zameno?
Plen si morata deliti ;)
Da ne bo mislila, da je edini način tak, da si ga izbori.  :P

hm... dobra ideja :) bom res poskusla tko, da bo vedla zakaj je pršla sploh k meni nazaj ;) hm... a je možno da se preveč razvadi s temi nagradami? a morem to dajat samo zdej ko je mejhna, al tud pol ko bo že velika in bo že bolj 'strenirana'?

Sedaj ko je majhna in sta v fazi ucenja, moras vsako njeno delo nagraditi...s tem je ne mores razvaditi, saj je za pridnost pohvaljena, nagrada ne prileti, kar z neba, amapk je treba zanjo nekaj narediti...

Potem ko bo psicka starejsa in bo doloceno vajo ze popolnoma obvladala, pa lahko zacnes pocasi opuscati nagrado...vendar nikakor prej, dokler 100% ne osvoji vaje...

Jaz recimo Ganyu pri 11 mesecih, npr. za vajo sedi, se vedno dam nagrado...

Tako, da se ni bati, o kaki razvadi, v kolikor, si bo nagrado prisluzila...

no jas pa mam švaba(nemškega ovčarja) ki je star 5let in hodima(jas se peljem s kolesom) na sprehode do Drave...kjer se Apol skopa...no problem pa je v tem, da ko se spravim na bicikl(kolo), se švabu utrga in mi začne napadat prvo gumo; grize, laja, skratka napada kolo....ma tolko da ga ne defekta...no jas se derem na njega kolko sem pač zmožen; pa nič ne pomaga...čudno mi je ker je drugače ful ubogljiv in poslušen, vbistvu ni niti malo uporniški razen tega renčanja na kolo.... a ma kdo kakšno idejo kako ga utišat oz. zakaj to dela???

Ravno danes sem gledala 5. del dog whisperer-ja. Ja bil ravno tak problem in ga je odvadil s cukanjem v pol ure. Več o tem je v tej temi: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8094.0.html
Samo ideja ;).

lejca...ma ne da se mi nekega kao mazača poslušat...slišal sem za kao horse-wispera-tipa ki je boljše razumel konje...a ta tip je kao pasji prišepetovalec!?....jas(kot preprost človek) predvidevam da je cucek ljubosumen na bicikl al nekej takega...ne bi se rad spuščal v neke seanse z njim...pes je pes-človek je človek....nismo mi na istem nivoju....no lohka pa mi kaj več napišeš o tem "cukanju"...bi ti bil ful hvaležen

Sej ta gospod - Cesar Millan - razlaga ravno o tem, da nismo na istem nivoju. Pes je najprej žival in temu primerno je treba z njim ravnat.  :)

Neželjeno vedenje - v tvojem primeru "napad" na kolo - moraš korigirat takoj, ko opaziš prve znake, ne pa ko pes že laja in grize gumo. Tip za moje pojme ni mazač, ampak car. Ve o čem govori. Ampak za to je druga tema. Kaj več o tem cukanju je težko napisat, vse je odvisno od tvojega poznavanja pasjega vedenja. Raje si poglej to epizodo.

Jaz sem šele pred kratkim izvedela za tega dog whisprerer-ja in sem še malo razdvojena. Ves čas delam po principu pozitivne motivacije. Ampak ta način traja zelo dolgo. Mogoče pa le ni slabo, da se ga parkrat cukne in pes neha z določenim vedenjem. Lahko se pa stvari lotiš s klikerjem.

tudi jaz mislim, da psu lahko tu pa tam prisoliš kakšno milejšo obliko zaušnice, če si jo zasluži
tudi meni namreč kdaj prekipi in takrat popustijo živci in strpnost pa dobi kakšno po ritki, a ne prehudo in takrat se presneto dobro zave kaj sme in kaj ne- veliko prej, kot če vstrajaš s priboljški in nagradami
nisem pa pristaš, da se ga vzgaja s tepenjem

Moja žaba je name zarenčala samo enkrat. Reakcija je bila popolnoma nenamerna, čisto sama se je roka sprožila. Zgodilo se je, da je zarenčala name ko sem ji hotla vzet kost iz gobca. Je pa res, da se to nikoli več ni ponovilo v nobeni situaciji. In to je bilo tudi prvič in zadnjič, da je ujela klofuto.
Ima pa še danes marsikatero pravilo ki izhaja ravno iz časa, ko se je hotela uveljavljat. Na postelji nima kej iskat, prav tako ne na kavčih, stolih in klopeh. Izjema je le balkonska klop, ker v tem času in pozimi ne pride sonce na tla, na klop pa ja (frajerka uživa na soncu :D)  http://lena.moj-album.com/album/63315/?os=5466748 Prav tako je pri hrani, hoji skozi vrata ipd.
Pri igri z žogo pa sploh ni  problemov. Ona jo prinese, ker ve, da jo bom vrgla in bo spet letela za njo.

Lastnik mora biti bolj trmast od psa, predvsem pa dosleden.

Da še nekaj dopišem...

Moja pesika, je zdaj stara že leto in skoraj 5 mesecev. Pridna je sto na uro in zato si je prislužila dodatne bonuse. Lahko je na postelji ali kavču kadar hoče, tudi prva gre skozi vrata, ko ji dovolim, sicer kar pridno čaka zraven, ima tudi možnost izbire na veliko področjih. Če da pobudo za igranje ji vedno če je možnost tudi ustrežem...
A, če mi kaj ne paše to takoj upošteva. S tem si je pa tudi vse prislužila...

Tut naš mešanec z brak jazbečarjem ob nekaterih priložnostih renči na nas. Najhuje je ko mu hočemo dati ampulco proti zajedavcem, takrat se res namatramo. Renči tudi  če zavzeto koplje jamo in ga potem hočem spravit domov. Včasih pa ne dovoli niti da mu očistim ušesa, takrat res zelo dolgo vztrajam, vendar takrat renčanje ni tako hudo. Velikokrat se tudi zgodi, da če kaj "ukrade" oziroma pobere na tleh, renči ko mu hočemo to vzeti. Vendar mislim, da slednje za brak jazbečarje ni nič nenavadnega, saj so nagnjeni k varovanju plena. Mogoče pa se motim in je tudi to znak agresije. Veliko težav imamo tudi z obiski veterinarja. Ker ima pogoste težave s kožo mu morajo velikokrat vzeti vzorec z vrata. Takrat mu moramo dati nagobčnik in tudi drugače pri veterinarju ni preveč priden. Mislim, da ga pri ampulci moti vonj, saj ga lahko drugače božaš kjerkoli in s čemerkoli.
Res bi bila vesela pomoči

Ker imate nekateri težave z renčanjem, vam pa jst povem mojo izkušnjo. Moja Liza (dobermanka iz Zavetišča, ko sem jo vzela je imela cca 1 leto, zdaj jo imam 8 mes.)
Pa je tako preveč igriva in prijazna do vseh psov, psic, velikih in majhnih, da tudi to včasih ni prav dobro-za njo namreč. Pusti mi prav čisto vse, da ji vzamem hrano, kost, igračo, pogledam v gobček, itd,itd. Ni problemov.  :)
Še NIKOLI ni zarenčala. Na nikogar.  :) (pse,ljudi,otroke...-nikoli)Sploh nisem vedla, če zna... ;D

Ravno včeraj zvečer na sprehodu, pa je neka ženska z odvezano psico-malo manjšo od moje, razčupano oranžno mešanko, (ne razumite napak-ampak samo tako jo lahko opišem-sem jo videla prvič) prišla nama izza vogala, pa takoj skočila v mojo Lizo, jo malo na hitro pogrizla, pa mimogrede še malo mene v nogo. Ženska pa me je samo od daleč vprašala, če je psička ? In to potem, ko je bilo hitro grizenje že mimo. Medtem, ko sem ji govorila, da je njena psička grizla mojo, pa še mene za povrh, sta obe izginili za vogal...moja Liza je samo malo zarenčala proti psički, PRVIČ SEM JO SLIŠALA, DA ZNA... potem pa še vlekla za njo, da bi se z njo igrala...sploh ni dojela kaj se dogaja.
Ker misli, da so vsi psi (in psičke) tako prijazni kot ona, da bi se rada samo igrala... :)
K sreči ni bilo hujšega, tudi meni ne. Ampak lahko bi se pa zgodilo, tako, da tudi ni vedno dobro, če imaš preveč prijaznega psa. Samo to sem hotela v bistvu povedati.  :)
lp Mojca in Liza

regaa...
Če ti nič od že napisanega ne pomaga in se vsi ravnate po temu, pojdi vprašat v kako kvalitetno pasjo šolo.
Je v živo lažje   ;)

če pa še nisi vsega prebrala, tudi v drugih temah, pa kar zavihat rokave in napet oči  :P

Pozdravljeni!

Glede na temo renčanja imam sama tudi en problem.

Sem lastnica zlatega prinašalca. Kuža je sedaj star dve leti prijazen, ubogljiv in strpen do drugih psov, ampak če mu želim vzeti posodo s hrano ali posodo z vodo, zarenči in šavsne proti meni. Nazadnje se mi je to zgodilo tudi ob novi igrači, ki sem mu jo hotela nič hote vzeti izpred oči. Ob tem takem ga vedno pričaka zaušnica, vendar se to še vedno dogaja in sploh ne vem več kaj narediti.

Ne vem zakaj se je ta problem pojavil šele po dveh letih, kajti pred tem ni bilo nobenih problemov. Kuža vedno spi na tleh pred posteljo, nikoli ni na višjem položaju kot jaz, ne na kavču in ne na postelji. Vedno je imel strogo vzgojo, tako da res ne vem kaj je narobe.

Hvala za vaše odgovore.

Očitno pač noče, da bi mu to stvar vzeli. Mogoče bi pa "palila" zamenjava. Recimo kakšen kos salame ali kaj drugega, kar je psu všeč. Igračka za igračko?

Se z drugo igračko poigramo pred njim... Če se rad igra z vami, mu bo verjetno ljubše se igrat v družbi kot sam.

Ko boste menjali za hrano pa na začetku pazite, da se dovolj oddalji od objekta čuvanja.

Mogoče ste mu do zdaj vedno večinoma samo jemali in nič dali v zameno pase je spomnil, da bi tako mogoče bilo kaj boljše za njegovo pasjo rit ;)

No, moj mali shih-tzu je tudi imel pred kratkim idejo, da bo zarenčal na fantovega brata, medtem ko je grizel bikovko in ga je mali  pobožal po glavici. Reakcija je bila takšna, da sem ga po hitrem postopku obrnila na hrbet in je mogel gledat kak mu je mali vzel bikovko in ko se je umiril mu jo je vrnil. Od takrat dalje mu niti na misel ne pride, da bi še kdaj renčal na bilo koga od ljudi, ker pri nas je renčanje na ljudi na toleranci nula(vsaj od tega incidenta dalje ne, upam da ga bo držalo do konca življenja  :P). Nič ne dajem v zameno, ker mu nikoli ni bilo nič odvzeto in če je kdaj moral kaj izpljunit je dobil nekaj v zameno (kot pohvala), samo ko se pa pojavi nezaželeno vedenje, pa ne dobi nič, dokler ne naredi pravilno, potem pa se lahko pogovarjamo o pohvalah.

Ščasoma se tudi lastniki malo polenimo in ne reagiramo ob vsakem vedenju (sploh ko mislimo, da  smo v vzgoji že nekaj dosegli), in hitro zaznajo da alfa krdela popušča...hehehehhe.

Sem pa mnenja, da je treba čimprej ukrepat, najboljše bi bilo takoj ob prvem izpadu, da se nikoli ne umaknemo in mu pokažemo šibkost, ker potem se vse skupaj samo še stopnjuje.

Trenutno ima tamali odvzete neke privilegije, ki si jih bo moral ponovno prislužit. In povedat morem, da je prav lepo priden in zavzeto dela, da bi prišel na rang kjer je bil prej. Je pa res, da je samo od lastnika odvisno kako bo discipliniran in kako bo izvrševal dolžnosti do psa. (kar pri meni zna bit včasih problem.....lenoba pač...zato pa sem sedaj toliko bolj zavzeta)

No pa sta tu dve varianti.

Sicer jih je še več.

Če maš dominantnega psa, ki z renčanjem uveljavlja svojo voljo na silo, je boljša druga.

Sicer pa jaz ne enačim vsakega renčanja s tem, da hoče pes biti šef. Renčanje je samo neka oblika sporazumevanja.
Šausanje pa je absolutno prepovedano in bi pes tudi pri meni po hitrem postopku pristal na hrbet.

Je pa tudi res, da je druga varjanta učinkovita, čisto na začetku ali k večjemu drugič. Ker če tega zdaj, po verjetno kar nekaj renčanjih ne izvedeš tako kot je prav, te lahko tudi ugrizne za prav. Zato pa tega nisem sama napisala.
Ker jaz bi že prvič ravnmala tako, kot je napisala Felina.

Je tvoj pes zelo odločen in trmast in misliš da bi se upal ugriznit nazaj? Se ga ti nikoli nisi niti za hip ustrašila? Ker če boš to naredila s strahom, bo pes vedu.

Lahko pa ga vžeš na finto in mu tistih stvari, zaradi katerih renči, umakneš za nekaj časa, izključiš vse možnosti, da bi ponovno prišlo do nezaželjenega vedenja, mu ponudiš nekaj boljšega in delaš malo bolj tudi na drugih področjih.
Pes ne sme videti v tebi nekoga, ki mu škodi.

Variant je več. Nikoli ni samo ena. Dobro preuči situcijo, ki jo imate doma in ukrepaj. Sicer se zadeva lahko stopnjuje, če pes ugotovi, da s tem dejanjem prihaja do cilja.

Eh tile citati mi delajo preglavice....se strinjam s tabo. No, jaz sem pri tamalem vedla kakšno renčanje je bilo......ker drugače tudi renči pri srečanju s psmi, ampak tisto ni napadalno renačanje, ampak se je v igri navajen oglašat...prevzel po tavelikem psu  :P

Ja, zna biti delikatna zadeva, sploh če je samec dominanten in velik (jaz pri mojem nimam tega problema, ker sem vse take misli izbila že od malega...tako pri tavelikem kot pri tamalem), je pa res da pri sebi opažam, kako lahko mali naredi več neumnosti, samo zato ker je mali, kot pa tavelik, kjer sem veliko bolj dosledna....

Jajja,.....doslednost in disciplina in rešitev je tukaj.....in zavedanje, da je to skozi celo življenje psa, ne samo prvo leto (na to tudi sama dostikrat pozabim, potem pa me spomni tamali s takšnim izpadom  >:()

Če pa je problem že prevelik, pa ne bi bilo slabo stopiti v kontakt z nekom, ki bi ti lahko pomagal tako praktično kot z nasveti in ima s tem že veliiiikoooooooooo izkušenj!

Se strinjam...  :)

Prvič, ko je šavsnil proti meni sem se ga sprva seveda ustrašila, vendar je takoj sledil udarec po gobcu, kar do sedaj ni nikoli delovalo.

Danes zjutraj, ko je že hotel šavsniti sem ga obrnila na hrbet (kar mu ni bilo čisto jasno) in ko sem se umaknila se je takoj videla razlika v obnašanju. Tako da moram reči, da zadeva resnično deluje.

To vedno deluje, samo ni pametno uporabit, če so prisotne določene okoliščine.

Super.

Zdravo Mojca. Moja Rubi je ravno taka kot tvoja Liza. Je tudi še mlada, stara leto in pol pa čisto razigrana. Ko sva na sprehodu bi se z vsakim psom igrala in že parkrat je bila kregana z renčanjem nesojenga partnerja v igranju. Ko se sprehajava sami jo sicer navajam na to da se za pse čim manj zmeni in gre naprej, kar mi tudi počasi uspeva.. no, nekaterih se tudi sama boji in se skriva za mojimi nogami. Sploh pa jo moram ˝cukati˝ ko vidi kakega ptiča ali mačko, to bi prec odletela za njimi, a kot sem že rekla, ko je z mano dobi točne napotke kaj sme in kaj ne in tudi vedno bolj uboga.. se pojavi kako nazadovanje, a to predvsem zato ker včas pozabim pravočasno opozorit. Ja ˝timeing˝ je vse, a ko si malo utrujen si malo počasen. Edini problem nastane, ko je na sprehodu še mama! Ona bi ji pustila kratkomalo vse! kar pa seveda spodbija mojo vzgojo in potem nastanejo težave.. ja, mamo bo treba tud naučit kako s psom, ker če me bo kontradiktirala bo ves moj trud šel v nič.

Uglavnem, se strinjam s teboj da je včas tud preveč prijazen pes lahko zahteven učenec, ravno zaradi svoje prijaznosti, ko veš da nikomur nič noče in se ti kar malo smili, ko mu ne dovoliš da bi se z vsakim psom, ki pride mimo igral, čeprav veš da je to za njegovo dobro.

lp, Helena in Rubi

Ja srčica rubi
Mi je všeč, da si tako zelo zadovoljna s svojo Rubi, da je pa tako prijazna, pa še bolj. 8)
S takim psom ali psičko je res pravi užitek hodit na sprehode, ane.  :)
Še večje veselje, pa mi je, kadar srečava enako prijazne in igrive.
Mamo pa kar lepo pouči, kako in kaj je potrebno. Predlagam ti, da greste večkrat skupaj na sprehod in naj vse opazuje kar se dogaja, tako, da ne bo kasnejših težav, ker jo bo Rubi začela "izkoriščati" kadar bo šla z njo na sprehod. Res tukaj igra glavno vlogo samo doslednost, tudi jst včasih delam te napake, pa se trudim. ::)
Marsikaj izvem tudi od ljudi, ki jih na sprehodih velikokrat srečujem, da kadar jo pelje moj sin, pa ne dovoli, da se igra z vsakim kužkom, vsaj mnogo manj, kot jst.
Do zdaj pa samo k ENEMU PSU (boxerju) ni šla blizu...je že njegova lastnica od daleč vpila, da je HUD, da jo bo napadel, če pride blizu ipd. PA NI ŠLA...kar se mi je pa zdelo kot pravi čudež...je že čutila nekaj...
Veliko veselja vam vsem skupaj želiva
Mojca in Liza

Shaya.. moj 5 mesecev star kavalircek, tudi zacne rencat, oz. to je bolj neko brundanje, ko ga zbudim na silo. Drugace pa nikoli ne renci, do vseh psov in ljudi je zelo prijazen..Tudi ostali psi so do zdaj vedno bili prijazni do njega. To glede brundanja pa mi res ni jasno. Ve kdo kaj vec o tem?
Katja

Psi imajo celo paleto zvokov in eni jo z zadovoljstvom uporabljajo...recimo moj škot se ob igri z najboljšo prijateljico tak dereta, da bi nekdo mislim, da uprizarjamo pasje boje, da ne govorim, da zmerom ko mu je nekaj pri igri izjemno zabavno, spusti "medvedji" zvok. Tudi ko lepo ajča na kavču in ga pocartam, spušča take glasove, kot da prede, samo malo bolj na debelo. Mislim, da ni vsak malo boj globok zvok renčanje. Sama pa verjetno najbolje veš, kakšen zvok spusti ob dejanskem renčanju in boš vedla postopat.Pri mojih mi je vedno jasno, kdaj je zvok iz igre in kdaj gre zares, da morem naredit red.

Lp, Tina

tole ˝klofanje˝ kužkov, ki se ga nekateri poslužujejo.. ne vem no, jaz osebno sem bolj nežna dušca in ne bi mogla svoje pisčke nikoli klofnit. Sicer ne trdim, da rahla klofuta ni vzgojna, sam meni bi stežka šla z roke oz. se roka tega nikol nebi nit omislila. Sem pač prot kakršnem kol tepežkanju živali. Tole, da ga obrneš na hrbet mi je bolj všeč, čeprav večji kot je pes težje je to prakticirat. Moje nasprotvanje klofutam pa tudi zato ker poznam kar nekaj primirov ko se je to sfižilo! En primer je v našem bloku, ko gospodar s svojim psom, ki ga tudi imenuje ˝Pes˝ prav grobo ravna, ne samo da se dere nanj ˝Ps, dej mir˝ (mislim, nit imena mu ni dal?!  :o) ga tud prou nasilno cuka za povodec in verjetno ga je tud že kdaj klofnil.. Vedenje tega psa je glede na odnos gospodarja pričakovan - je namreč čisto divji, renči, laja in zaletava se v vsakega. Mislim, da če pri vzgoji psa pretiravaš z grobostjo dobiš ravno nasprotno od željenega, namesto ubogljivga psa dobiš napadalno mrcino. Taki kužki se mi prav smilijo, ko nič krivi dobijo tako nezaiteresirane gospodarje, ki ga mal sam zato da ga ma  :'(

No, še dobro zame, da imam tako nežno in prijazno psičko, ki nima navede renčati, ubistvu se redko sploh kaj oglaša, razen ko v spanju smrči ali pa zagodrnja ko se preteguje, kjer ni potrebno posegati po klofanju pri vzgoji. Dobro za tiste, ki ste tega zmožni in lahko tako ukrotite neprimerne zamisli svojih psov.

Klofute in tepež čisto nič ne pomagajo.

en primer je tudi opisan. Pomagal je šele polet na hrbet, kar je za psa višek kazni in ponižanja.

Moji prejšnji je bil dovolj grd pogled. Zdajšnja je pa tudi že mela priliko počivat na hrbtu ;)
Včasih je pač treba, pri nekaterih nikoli. Da bi pa to počel psu v povprečju enkrat na teden je pa pretiravanje.

he, he.. danes ponoči slišala, da zna tudi moja Rubi renčat   ;D
Ker imam te dni bolj rahel spanec, da slišm če je z njo kaj narobe, me je tokrat sprva malce prestrašila, ko je sred noči začela nekaj javkat in renčat, a ko sem pogledala k njej sem videla, da mirno leži na svojem mestu in spi! Tisto javkanje in renčanje je bilo zgleda zaradi sanj  :)  no upam, da niso bile neprijetne.

Heh, to pa tudi nasa tamala nonstop renci v spanju... Prav smesno, se ti nastima na noge ali pa na blazino in ti potem renci tam, ti pa celo paniko, zakaj zaboga mrcina renci nate. No, ja, pa na drugo psico renci, ce ima kaksno posebno poslastico, ki jo mora po nevemkaksnem kljucu vedno glodati na njeni in ne na svoji postelji. Videti je pa to prav smesno, ko se 30-kilska psica boji 7-kilske :D

Tavelika ima pa novo foro, da cuva svojo flasko z vodo (od kod ji to, mi ni jasno, ker pasjim obiskom dovoli jesti in piti iz svojih skled). Drugace je pa alergicna na samce, ce jo ovohavajo, in jim to s posebnim rencanjem tudi pove.

Renčanje na samce... posebno področje v katerem se tudi moja izredno odlikuje  ::)

Je težko učit brezbrižnost s spuščenimi in tečnimi samci.  :-[

Se ne bi mogla bolj strinjati! In sploh se mi ne zdi vec cudno, da se raje druzi s psickami, ce ji pa psi nonstop okoli riti snofajo.

Nujno!

To obračanje na hrbet se je meni kar krepko maščevalo.  :(

Prvič je šlo vse v redu (psa sem obrnila na hrbet na blazini, kjer je šavsnil za žogo, ki sem mu jo vzela), nato še drugič, tretjič pa je ob tem zagrabil mojo roko in jo kar pošteno stisnil. :'( :'( :'(

Ob tem se mi je pošteno zameril, zato sem ga klofnila po gobcu in spodila iz svoje sobe, kar bi sedaj presodila kot nepravilno ravnanje, vendar je bil šok prevelik za razmišljanje. Kaj takšnega se mi še ni nikoli zgodilo.

Nato sem iz principa vstrajala še pri hrani (naslednji dan). Zahtevala sem naj sede, dokler mu ne odložim posode s hrano, kot vedno. Med tem ko je jedel sem ga najprej mirno pobožala po hrbtu in je še vedno renčal. Zmedena sem bila ker je dal rep med noge, kot da ga je strah in se je počasi odmaknil od hrane. Zavezala sem mu gobec (ker nagobčnika nimam, ker ga do sedaj še nisem rabila), da me ne bi ponovno ugriznil in ga obrnila na hrbet. Ob tem obračanju se je močno upiral in še vedno renčal, čeprav sem mu ves čas govorila NE!!! Na hrbtu sem ga držala dokler se ni umiril, ampak tudi še sedaj vedno renči ob hrani, čeprav sem to že ene parkrat ponovila. 

Od kar sem ga začela obračati se mu ušesa vedno povesijo in rep spusti kadar ga pogledam.  :-[ :-\ :-\ :-[ Danes na primer, ko sem odhajala od doma je prišel do mene z repom med nogami, spuščenimi ušesi in s tresočimi zadnjimi nogami, kar mi sploh ni bilo jasno. Tudi ko ga pobožam sedaj po glavi, kar spusti glavo. Ne vem ali je to strah ali kaj in če je zaradi česar. Sedaj zamaha z repom le ob mojem prihodu in ko mu pravim da greva ven.

Ko je bil manjši ni nikoli renčal ob hrani. Mirno si mu lahko vzel posodo in mu jo vrnil, potem pa kar naenkrat ne več. Sedaj vem da je bila moja napaka, da ga nisem obrnila na hrbet že ta prvič ko je zarančal ob posodi, ampak skrbi me da se tega ne bo več dalo odpraviti.

Ali mogoče kdo pozna kakšnega strokovnjaka, ki bi mi lahko ob tem pomagal oz. če ima kdo podoben problem, kaj ob tem storiti in ali je to pravo ravnanje.

Hvala za odgovore

E ja. Možen izid, če pes misli, da je šef in se s tem pač ne strinja. Mislim pa da se tako ne obnaša samo zaradi tega ker si ga dala na hrbet. Pes je vsekakor zmeden, ampak ti si tudi. Pes to tudi vidi in ker si tako nenadoma reagirala, ko pa je bilo logično v pasjih očeh da tega ne smeš, si s tem postala nepredvidljiva.

Veliko bo treba delat na poslušnosti, spoštovanju in predvsem tvoji doslednosti. Maš problem in bo treba zadeve postavit na svoje mesto. Vse si bo moral zaslužit, nikoli bil višje od tebe, zadnji skozi vrata... pač te standardne zadevščine.

Hrano bi mu pa jaz dajala do nadaljnjega iz roke. Pol ko bi jasno vedel, da hrana prihaja iz roke, bi mu jo počasi, briket za briketom spuščala v njegovo posodo ali pa bi kar novo kupila, da bo nevtralno. To je pač odvisno od situacije...

Pes bo moral pač spoznat, da vse dobro prihaja od tebe in da te je treba upoštevat in ubogat.

Nikakor se ga pa ne smeš bat ali smilit sama sebi. Najprej boš morala zaupat sama sebi.

Romchy morda bi bilo pa dobro poskusiti s kako drugo tehniko učenja psa kaj sme in kaj ne. Psi niso ravno navdušeni nad agresivnimi metodami, sploh pa ne, če si ti med učenjem nesigurna. Pes to čuti, kot je rekla že AngSeter. Ti moraš najprej vase bit 100% prepričana drugače psa samo zmedeš, ko mu z dejanji dopoveduješ eno on pa v tvojih vibracijah občutkov bere drugo. Bi ti priporočala si kdaj pogledat ˝Dog Whisperer˝ na National Geographic. Ali pa če imaš možnost si ga kje na netu dol pobrat. Sicer vseh epizod nisem videla, ampak v teh ki sem jih, se ne poslužuje nobenih takih metod kot je klofanje psa ali metanje na hrbet. Meni osebno se zdi to mal pretirano ker sem pač včas mal prenežne duše morda, ampak kot si doživela sama se znajo take nekolko grobe metode maščevat in pes postane ravno obratno od željenga. Pokaži kdo je šef brez uporabe nasilja!

Tud pri svoji žverci opažam, da je, ko nisem sigurna vase, zmedena in takrat se lahko še tok ˝derem˝ pa nou nič. Sploh je bil problem it iz stanovanja brez nje, ko je kar norela in skakala naokoli, da gre tud ona in enkrat mi je celo pobegnila iz stanovanja! Sicer je ko sem jo lepo poklicala prišla nazaj, ampak je zelo moteče, da se moraš izmuznit skoz vrata, tak da me more za tabo (dobesedno se stiskat skoz ozko režo, čisto malo odprtih vrat) vsakič ko moraš kam skočit in ona ne more zraven. Pa sem poskusila s to metodo, ki jo izvaja ˝Dog Whisperer˝ da psa umiri in je delovalo! Zdaj lahko mirno vrata na stržaj odprem in ona lepo čakajoč leži na svojem mestu. Pri tej metodi gre za to, da psa umiriš kot bi ga njegova mama. Kdo bi rekel, da je isto kot ga zbit na hrbet a je velka razlika! Sploh v pristopu! Ko psa zbireš na hrbet to narediš na grobo silo, umirit da na način njegove mame pa je bolj mirno! in tu tud ni nujno da gre na hrbet samo podredi se ti. Za opisat je to bolj težko ker ne vem če si boš pravilno predstalvjala, zato najbolj da pogledaš kako oddajo, ker je vizualno vseeno bolje.

No, jaz upam, da ko sva midve z AngSeter pisali o tem, da psi pristanejo na hrbtu ob dolocenih izredno nezazelenih vedenjih, ni zvenelo tako, da ga ti fliknes z vso silo in agresijo na tla, je bilo bolj misleno v stilu dog whispererja...heheheheheh.Mislim, da tukaj nihce ni omenjal agresivne metode kot nacin ucenja.  Se mi pa tudi zdi, da ce ti hoces delovati kot je v oddajah Dog Whisperer, mores imeti marsikaj razcisceno v glavi, da lahko tako postopas s psom, zato bi sama vseeno predlagala pogovor s strokovnjakom in tudi prakticna pomoc ob izvajanju, preden se bo komu kaj zgodilo, ker ocitno si je ta pes v druzini ze konkrertno utrdil alfa pozicijo in se bo za njo tudi boril.

Lp, Tina

   

V bistvu, ko sem ga obračala na hrbet, sem mu najprej dala prostor, tako da sem ga lažje obrnila, vendar od začetka nisem bila nesigurna vase, to sem sedaj, ko me je ugriznil, ker se bojim da bi me še enkrat.  :-\ :-\

Ker mi ta metoda obračanja na hrbet ni prav dobro uspevala ob hranjenju, ga sedaj že tretji dan hranim z roke in pri tem hvalim ter božam, da se bi navadil spet, da se ga lahko boža tudi ob hrani.

Ob drugih ukazih je zelo priden, tudi čez vrata grem prva in podobno, samo pri hrani in pri novi igrači pa je dominanten in tega se skušam otresti.

Hvala za vaše nasvete  :) :) :)

srcica rubi, kak tocno psa umiris? Jaz tega dela Dog Whispererja nisem gledala, bi nam pa zelo prav prislo.

hmm.. se bom potrudla, da bom opisala čim bolj nazorno in razumljivo  :D

V bistvu gre za to, da si dominanten nad njim v smislu trdno a ne nasilno! Pač obnašaš se kot je v naravi psov. Sej tud drugi, ki pišejo tu imajo svoj prav, samo je pač treba ločit kdaj si pes res zasluž da ga daš na hrbet in kdaj je dovolj da ga umiriš. Seveda bo pes sledil močnemu vodji ne pa ljubečemu človeku, ker taki pač so, samo bit grob zna met neželjene posledice. Tale Cesar ˝Dog Whisperer˝ uporab svojo roko, da ponazori ˝ugriz˝. Em, to zgleda tak, da daš prste v pozicijo, kot bi mačka hotla svoje kremple kam zapičit - tak nastane gobec z zobmi (no.. navidezen) Tud pasja mati ko mladič skače okol nje in jo nervira ga nežno zagrabi in drži na tleh dokler se ne umiri. Morda je ravn to napaka taktike ˝obrni/vrži psa na hrbet˝ ker ga ne držiš v tem položaju dokler se ne umiri ampak ga flikneš in spustiš, kar je zanj igra morda celo iziv in postane še bolj ˝hiperaktiven˝. Torej, s tem ˝ugrizom˝ (pač ga dregneš - pa ne da mu rebra spahneš) spraviš v podrejen položaj in ga tam držiš dokler se ne umiri, ko se umiri ga pa pohvališ, kot bi tud mama psica začela lizat svojega, zdaj pomirjenga mladiča.

Upam, da je kokr tok jasno napisan, drugače pa kar pogosto to uporablja na oddajah tak da če ste zamudli eno nič hudga. Se da pa dobit na netu celotne sezone tak da če ste kj računalniški ne bo problem.

romchy... Veš kaj si naredila s tem, da si psu najprej rekla prostor in ga pol obrnila na hrbet? Psa si kaznovala za to, da te je ubogal. Sej pol ni čudno, da se te boji, oz. ti ne zaupa.

V bistvu pol ni odreagiral zaradi rangiranja, ampak zaradi strahu in zmedenosti.  Je treba vedet kaj se počne pri teh zadevah. To niso lahke in se lahko veliko pokvari.

S silo se lahko naredi veliko škode. Dosti bolje je, da če točno ne vemo kdaj in kako, da se tega sploh ne poslužujemo, oziroma se prej s kom pogovorimo, seveda s kom, ki vsaj nekaj zna.

Vedno se pa naredi manj škode, če psa prinesemo okrog, ampak tudi tu, je treba dobro vedet kaj hočemo doseč in kako.

Čuvanje hrane se krasno odvadi, brez sile, samo s hrano na primer.

Cesar ni odkril čisto nič novega, samo predstavil je zadevo širši javnosti. ampak pozoč, ker če psa dobro ne razumemo, je lahko rezultat zelo porazen. Tega veliko ljudi sploh zmožno ni. Sej se še v sočloveka ne morejo vživet, kaj šele v psa.

Po ne pišem, ker mislim, da ste taki vi. Sploh ne!
Ampak če to govorite vsem, ki vas kaj vprašajo pa ni dobro. Poznat je treba karakter človeka in tudi psa. In predvsem koliko so že zavozili s svojim psom.

Jaz sem vidla par posnetkov njegovih oddaj pa sem nehala gledat, ker ni nič takega, kar nebi že vedla. Je pa ogromno še drugih tehnik, ki so lahko kakemu človeku bližje. Nobena tehnika sama po sebi ni absolutno pravilna za vse, saj za to jih je več.
Ne pozabit na to.

Priporočam pa da se psa nauči, da se je treba sprostit na komando, oz. da si s to besedo pomagamo pri miritvi. Da ne omenjamo vseh masažic in presurnih točk, ki so posebej za umiritev psa.

se strinjam z AngSeter! zelo pomembno je da pravilno razbereš kaj se mota po pasji glavi in ga primerno koregiraš. Če pes recimo počne nekaj iz strahu ga boš od tega odvajal drugače kot če to počne iz ˝zlobe˝ no recimo raje nagajivosti, ker nekako živlim ne pripisujem sposobnosti bit zloben. Zato ni pametno psa vzgajat kar nagonsko in nepremišljeno. Dobro je naprej dobit nasvet kakega strokovnjaka ali pa se vsaj malo poučiti o tem preko strokovne literature oz. meni zelo pomagajo take oddaje kot je ˝The Dog Whisperer˝ ker res razloži ZAKAJ to in ZAKAJ ono. Svoj čas je bila na Vox-u oddaja ˝Die TierNanny˝ k pa je ni več  :( šokda, ker jo je vodila diplomirana pasja psihologinja in si se lahko velik naučil kako ravnati s psom in kdaj.

Ne delat preveč poskusov sploh pa pazit da ne spodbijaš kar si prej dopovedoval!

V takšnih že malo bolj resnih primerih se mi ne zdi ok delovati na lastno pest. Če bi se sama znašla v takšni godlji, bi prvo poiskala nasvet od kakšnega kolega med kinologi, ki bi mi lahko objektivno povedal kaj je narobe z mano v odnosu do psa, šele ko bi sebe zrihtala, bi se spravila v obdelavo njega, saj mu  moreš ti predstavljati vzor in zaščito. zato se mi na tem mestu zdi pomembno vmešanje tretje osebe, ki vaju pozna oba, ker sami ne moremo nikoli objektivno ocenit,  kaj počenmo pravilno in kaj ne....saj veste...sami smo vedno najbolj pametni...hihihihihih.



Sama boš najbolje vedela kako hudo je in kako je za vaju najbolje postopat, sploh po tolikih nasvetih na forumu. Je pa res, da ene kužke lahko porihtaš z najbolj milimi metodami in trikci, da ga preslepiš, nekateri pa vseeno rabijo bolj trd značaj od človeka....s tem nisem mislila agresije (eni so pač bolj alfe že sami po sebi kot drugi in to se mi še bolj opazno zdi pri samcih......ker sem pač lastnica samcev, kako pa je pri samičkah?)

Upam, da bo kmalu ratal priden kužonček.

Lp, Tina

po moje ni prav velke razlike med samci in samicami, saj je oboje pes in se pač oboji vedejo po pasjih pravilih kot ljudje po svojih. Mogoče so samičke bolj nežne in ker jih priporočajo za prvega psa morda bolj ubogljive, ampak ne vem.. z mojega vidika je karakter tisti, ki loči pse med sabo kot tudi pri ljudeh. Tud močne pasme znajo bit čisti cukri, kot je bil kolegov doberman, ki ko je videl mačko jo je zgolj čukast gledal  :D, medtem ko bi kak drug pa ni nujno da doberman ali katera druga močnejša pasma, lahko je tudi kak čisto mali, ki ga vidimo bolj kot malo puhasto igračo, mačko napadel.

Zato pa se tolko strinjam s Cesar-jem, ko vsakemu pove, da je pes ogledalo njega samega in da se bo vedel, kot mu boš ti sporočal.. povdarek na ˝sporočal˝, ker ravno to je tisto kar se mi je najbolj vtisnilo v spomin, da ti lahko psu daješ take ali drugačne napotke in se poslužuješ 101 trika, če v sebi nisi dostojen temu kar mu dopoveduješ. Za psa si koncu koncev najprej vonj, ki ga oddajaš s svojimi vibracijami, šele potem slika in zvok. Tak da če si glavni, si glavni vedno in povsod, on mora delat da tebi ustreže ne ti njemu.. seveda je tvoj mali puhek ali celo otročiček, kar ni nič sporno, sej to deluje kot terapija za našo dušo, samo njemu pa tega daš tolko do znanja, ker če si prenežen mu odpreš okno, da se prišulja nad te. Pri psih ne gre alfa k nižjemu ampak nižji k alfi. Torej kar dovoliš dovoliš, kar ne je pa strikten tabu. In če psu daješ na znanje da se ga bojiš in da mu ne zaupaš, ja kak naj pa potem on tebi zaupa in se tebe ne boji? Odziv takega psa je pa napad.. no sej tudi sami ravno to počnemo, kar pomislite malo pa boste ugotovil, da se po psiholoških odzivih ne razlikujemo prav dosti  ;)

in vedno se bo našel skušat avtoriteto ki jo postavmo zato tud ni dobro mislit ˝zdej pa zna zdej pa mi ni treba več pazit˝ - on bo to videl in izkoristil.. takrat pa ga lahko ˝poser****˝ z vzgojo.. no, to lahko vedno ko smo samo malce manj pozorni na to KAJ delamo, zato je včas bolje ko naletimo na kaj takega res k strokovnjaku ali vsaj tretji osebi, ki bo nepristransko ocenla naše ravnanje in opozorila na napake.

ehja.. psihologija - moja strast.. upam, da nisem preveč zafilozofirala.. se zna zgodit ko hočem razlagat kaj s psihološega vidika  :-[

ups!.. sem pozabila na en ˝NE˝.. tamle pri .. pravilno: ˝samo njemu pa tega NE daš tolko do znanja˝  ::)

aja.. da ne bo kdo razumel tisto, da gre nižji k alfi ne alfa k njižjemu, kot da ne smeš k svojemu psu  :D
Seveda ni blo mišljeno tako! Jaz grem tudi k svoji psički, sploh ko jo kaj učim, recimo da je njen ˝prostor˝ na enem mestu in ko tam ostane, grem jaz k njej, da jo pohvalim!
Tisto je bilo mišljeno v kontekstu s tem da mora pes delat zate oz. za hrano, vodo, igranje in podobno, ne ti zanj, s svojim primernim vedenjem.

Upam, da se razumemo.  ::)

Super si to povedala....jaz nisem ravno tip za pisno izražanje :P

Sem pa hotela točno to povedat...ni odvisno od pasme, ampak od človeka......in da je včasih dobro imeti tretjo osebo, ki ti svetuje osebno, ne iz knjige ali televizije, ker se sami ne vidimo in lahko še bolj zamuštramo.....

Pa pocartaj svojo srčico...hehehe.

Lp, Tina

no samo, da ni prezapleteno napisan, da se ne zgubi misel  ;)

Se pa opravičujem, ker nisem takoj povdarila, da je literatura in televizija za tiste, ki RES spremljajo POZORNO vsak detalj KJE, KAKO in ZAKAJ kaka metoda vzgoje! Ker če uporabiš napačno ali pa jo izvedeš nepravilno, se lahko zgodi, da ne bo željenega učinka. Vsak lahko da nasvet tud na forumu, samo tisti ki išče nasvet mora vedet ZAKAJ ga išče in KAKO ga uporabit! To pa najbolj veš, če spremljaš in opazuješ svojo žverco! Jaz mam svojo stalno na očeh kaj počne, kam gleda, kako se obnaša in predvsem kako reagira, sploh ko sva na sprehodu, mora vedno biti zraven mene, edin trenutek ko ji dovolim se oddaljit je ko gre lulat ali kakat, kdaj je to pa vem po njeni govorici telesa in to je ključno kar se mora vsak lastnik naučit, govorice telesa in odziva svojga psa na okolje. Vsaj po mojem mnenju. In vsak ki ma kako žival, bi moral met vsaj malo pojma o psihologiji. :D

hmm.. morda pa bi bil to dober poklic zame, če ne dobim službe kot veterinar, da se specializiram za psihologijo živali  8) ker mi je vedno dobro šla tale psihologija.

no vidiš, pa imaš že dva poklica, ki te zanimata....hehehhe...je pa dvorezen meč...ni dosti dobrih veterinarjav, pasjih psihologov pa tudi primankuje, tak da dobro razmisli kje boš najbolj doprinesla...ali pa oboje ? .)

to opazovanje psov pa dobro poznam...moj fant me vedno zeza, da ko grem na sprehod, narave sploh ne opazim, ker skozi gledam svoja psa  (vedno imam namreč dosti za povedat o lepotah narave na sprehodih ....tako ga stimuliram, da gre z mano). Če pa je vsak njun korak in vsako njuno dejanje neko sporočilo zame...tudi doma ju skozi po malem opazujem, da mi slučajno ne uide kakšno dejanje, ki je še posebej zanimivo....hehehehhehe...obsedena pač  ;)
Mi pa to izjemno pomaga pri vzgoji in zato sem do sedaj še vedno vedela po govorici telesa, kako se bo kakšna situacija končala in jo preprečila, če je bilo potrebno, še pred končnim rezultatom.

Smo pa tudi sami imeli doma divjega psa (takrat sem bila stara 7 let) koker španjela, ki nas je teroriziral na vsakem koraku...tak banalen primer...ko je on ležal na kavču v dnevni sobi, si nihče ni upal niti stopiti v dnevno sobo, kaj šele usesti na kavč. Groza....da raje ne govorim na kakšen način je to rešil moj očim.....je pa vsaj dosegel nek strah s strani tega psa in ga je vsaj on obvladal.....če pomilsim kakšne metode so bile popularne takrat mi gre na bruhanje....hvala bogu za napredek in psihologijo.

Lp, Tina

mene pa neki zanima...mam 4 mesecnega mladicka (mesanec ampak podoben zlatemu prinasalcu (mama) in labradorcu (oce)), s katerim ni vecjih problemov razen agresije pri hrani  >:(

- ce je brikete (vecinoma dobi brikete) niti ni takega problema
- ce mu pa dam konzervo, pa znori (ker jo ma fuul rad) in se mu niti priblizat ne morm ne da bi ful rencal in lajal...bolj kot je lacen hujse je  :'( no, ampak ponavadi sem mu ko je zarencal vzela, in ko se je umiril dala nazaj, ampak danes me je pa NAPADU! spremenil se je v neko krvolocno zverino in skaku vame, prisezem da me se nikol ni blo tok strah kakega psa  :o fuul sem se ustrasla in si nisem upala vec blizu posode, ceprav vem da je bla napaka, ampak res me je hotu ful ugriznat  :o, no potem sem se opogumla in ga trdo zgrabla za ovratnico, povlekla stran od posode in mu jo vzela...in je fuul laju name...potem sem mu rekla ''sedi'', se je vsedu, in sem mu dala posodo tako da sem jo se vedno drzala v rokah...mal je jedu, pa spet laju name, tako da si vec nisem upala tega pocet in sem mu pac vzela posodo. cez ene 10minut sem mu dala se preostanek, IZ ROK, za vsak grizljaj pa je mogu neki nardit...

aja, pa dajemo mu kosti (tiste pisane iz pasjih trgovin, alpa iz koze...) in ce je pravkar jedu in ni lacen, pusti da ga bozamo in mu prijemamo kost...ce je pa na primer ze dolgo casa odkar je jedu, pa ful renci za kostjo...in ko je bil manjsi se ni bil tak problem, sem mu jo vedno vzela in postopoma dajala nazaj, zdej je pa ze vecji, in zadnjic ko sem mu jo vzela me je ornk ugriznu v roko (sem mela prav luknje od dveh zobov, zdaj mam pa kraste in okrog velike modrice)

kaj naprej?  :( bi bla mogoce resitev da vse kar dobi, more pojest iz roke?

Hja, malo si zamudila. Pa vseeno, ja jebela cesta, pes ima 4 mesece!!!! in pustiš, da te terorizira? Na tvojem mestu bi postopala takole: prinesi posodo s hrano in naj nekaj naredi za to, da mu jo daš. Potem se približaj z roko in če se bo zagnal vate, zarenčal, karkoli, ga v istem trenutku tako poči po gobcu, da bo vse zvezde videl. Posodo pa mu vzemi. In tako vedno.
Če se bojiš, si daj gor debele delavske rokavice.
Vem, sliši se grozno, a pes ima le 4 mesece. Če tega ne boš storila zdaj... kaj bo, ko bo zrasel?

Tudi jaz ti svetujem, da narediš tako. Prej se psihično pripravi (ne sme te biti strah, moraš biti odločna), pa uporabi rokavice, da ne boš za brezveza fasala ugriza. Potem pa naslednji obrok spet ponovi vse skupaj, dokler ne boš brez problema lahko brskala po njegovi hrani, mu jemala kosti itd. Potem mu pa to delaš bolj pogosto, samo iz preventive, da mu pokažeš, kdo je še vedno šef.

no, prej zvecer sem mu uspesno ene trikrat vzela kost, potem pa je ze sam prisel s kostjo v gobcu k meni v narocje lezat, in se je crkljal =) dobra ideja z delavskimi rokavicami, sej to je problem ker ta mali hudic posteno ugrizne...heh...

ja, nevem kako sem zamudila ce sem pa to prej dokaj redno pocela..nevem a bi mogla vsak dan? tako nekje na tri dni sem mu ze skoraj od zacetka jemala posodo s hrano, tisala prste notr, mu mesala brikete medtem ko je jedu..pa ni blo nikol problema.oz. ce je zarencal sem mu takoj vzela, in potem dala nazaj in drzala notri roko..problem je sam kadar dobi konzervo ker jo ma ful rad (dobi jo pa redko). ampak tut prej ni mel takega izpada kot danes :S
tut na hrbet ga prevracam skor vsak dan, in se cist lepo umiri, pa drugac me na sploh zelo uboga (ko caka na hrano lepo sedi primiru in caka na primer)

Ko mu boš dala hrano, naj se vleže ali vsaj vsede in do hrane mu pusti šele, ko mu boš sama rekla, da gre lahko. Kar čakaj par minut, potem pa mu reci, da lahko gre jest. In medtem ko je, mu reci naj se umakne. Če se ne bo hotel ga odrini stran in vzemi posodo. Potem ga spet daj ležat (kaka 2 metra stran od posode) in naj gre jest šele ko boš sama tako rekla. Kar vadi tko, bo hitro skapiral, da si ti glavna.

Najprej popravi vajino relacijo, ker te pes nima za vodjo krdela. To se pravi, ne lezi vec na kavcu, na postelji, na dvignjenih delih ampak lezi na tleh. Ne vzemas ga v narocje, ne dajes mu pozornosti kadar jo on zahteva, ampak kadar se bos ti spomnila. Preden gresta cez vrata naj pocaka da mu reces, da gre lahko, v ozkih prehodih hodi za tabo, kadar jes naj te gleda, vendar naj ne dobi nicesar (ko ti pojes mu daj njegov obrok),...

Obroke mu hrani iz roke (najboljse je, da zacnes delati s klikerjem).

Lahko poskusis tudi z vajo MOJE: v zaprti roki imej briket, v drugi roki (skriti za hrbtom) pa nekaj bolj slastnega. Zaprto roko imej pred psom. Ko bos videla, da bo nehal tezit za hrano in te lizat po tisti roki reci MOJE in mu izza hrbta daj nekaj bolj slastnega.

Vadi tudi tako, kot je zalarjeva rekla, daj ga na sedi in postavi posodo s hrano na tla. Ce bo vstal, takoj dvigni posodo. Poskusaj dokler ne obsedi toliko casa, da postavis posodo na tla in sedi ob njej. Jest gre lahko ko ga ti posljes.

Upam, da ti je jasno, drugace pa vprasaj ;)

hvala za vse nasvete!

danes sva nardila takole: ko sem prisla domov (pou ure zatem ko je cas za njegov obrok) sem si najprej zase nardila kosilo. spodila sem ga dol iz enga naslanjaca na katerem ponavadi sedi, in se gor jst usedla. hodu je okrog in laju :D ampak pol se je umiril.potem sem jst pojedla on si je pa vzel eno svojo kost. prisla sem in rekla: MOJE! in mo ju vzela (aja, zraven sem mela casopisni papir ves cas in ce me je hotu ugriznit sem ga mal ''udarla'' - biu je tak zares mehek in nic ne boli, samo zvok je glasen - a je to prav al naj raje tega ne delam?!) uglavnem vzela sem mu kost, si jo dala med noge in njega posadila en meter stran. mogu je sedet pri miru in gledat kako se jst igram z njegovo kostjo...(samo s casopisnim papirjem sem ga lahko obdrzala stran, potem si je pa ze prisu gor in se je umiril). potem sem mu dala hrano, in sicer tako kot si ti rekla (alexy):
dala sem mu polno posodo na tla in rekla moje!! on pa je mogu lezat malo stran...in morm rect da je res dobr prenasal! potem sm se jst igrala z njegovimi briketi (roke v posodi pa mal mesala) in mu vsake toliko dala en briket..potem sem ga spustila k posodi ampak se vedno mesala, in ga vmes se dvakrat nagnala stran da se je vsedu...sem bla presenecena, ker se je res sam na zacetku upiral...

ce bom zdej pri tem dosledna, bi moglo bit vse prav, ne? mogoce smo ga res malo prevec razvadli, ampak mislim da se bo se dalo vse popravit, ker prej niti ni blo hudo, zdej je malo zacel preizkusat  ::)
a pa morem to pocet samo jst al tut fant? (oba skupi ziviva s psom)
aja pa nekaj bi se vprasala, doma mam 4 letnega bratca, nekje na 14 dni sem doma 2 dni, in pes si je brata cist podredil...kaj morem zdej to isto pocet, da more pes gledat, brat se pa igra z njegovo hrano al pa kej podobnega, da bo se njega sprejel?

hvala ker si vzamete cas, sem si precej prebrala o psih preden sem ga dobila (je moj prvi) ampak se vedno se ucim kok je res treba bit dosledn in kako hitro kaj pozabijo  ;D in nevem, lazje je ce preberem nasvet za konkretno situacijo  ;)

Seveda mora tudi fant to počet. Nanj tudi renči, če je? Če ne, potem si mu samo ti podrejena.

senejka, jaz se pa sprašujem, zakaj mu tolikokrat jemlješ vstran njegovo posodo s hrano in kosti? Delaj na vajinem medsebojnem odnosu, potem bo tudi hranjenje prišlo samo od sebe, tako kot si si ga zamislila.

P.s.: Stari pregovor pravi; še pes ima rad pri jedi mir.

Ja, ampak to pa ne pomeni, da lahko renči in šavsa proti skrbnici, kadar pride zraven posode s hrano.

Absolutno.

Vsakic ko psu reces moje, mu daj nekaj v zameno. Naj razume, da to, da ti prides zraven ne pomeni, da bo ostal brez hrane, ampak da mu bos dala nekaj boljsega.

Pa jaz ga ne bi tepla s casopisnim papirjem, ampak bi delala tako kot sem ti rekla..ce zacne vstajat dvigni posodo z briketi. Aja, pa jaz ne bi zacela takoj na zacetku delat s kostjo..midve z mojo sva najprej delali vajo z briketi, nato sva cez nekaj casa presli na bikovke, kasneje pa se na kosti.

Tega, da ne bo vec na kavcih/posteljah,... se pa kar dosledno drzi. Najprej porihtajta svoj odnos, potem naj pa pride na kavc samo takrat ko mu bos ti rekla.

To naj pocne tudi tvoj fant.

Patapižu verjemi da bi men tut blo lazje da bi mu pustila mir pri jedi, sam ce mu hocem vodo zamenjat, pa prinesem posodo z vodo, in on ravno je brikete - mu hocem odlozit posodo z vodo in zarenci (zadnjic je prvic) to se pa men ne zdi ravno dobro...

od zdaj naprej bova torej zacela vadit z briketi, potem pa se s kostjo  :P

za kavc in posteljo nism prevec kaj vesela ce je gor, ampak nismo bli dovolj dosledni..zdaj je tako: zvecer zaspi na tleh, zbudi se pa pri men na postli...bomo odslej bolj.

marca gre pa tako v solo - se ze veselim da se kaj novega zvem ;)

drugace se res lepo obnasa, naucila sem ga ze kr nekaj trikov, in res uboga, tut NE in FUJ razume...igracko prinese nazaj, lepo se zna igrat..tut odpoklic precej stima, brez povodca lahko grem z njim normalno na dolg sprehod, prav tako s povodcem..z drugimi psi nima problemov...edini problem je ta s hrano in spanjem (kar je u bistvu ocitno vecji problem dominance) in pa grizenje rok ampak to se izboljsuje...

srcno upam da ga bom vzgojila v dobrega psa  ;)

Veliko ljudi priporoča knjigo Psi za telebane-če imam prav je knjigo priročnik o vzgoji psa, predstavljena na precej nekompliciran način. Jaz jim verjamem, jo bom tudi sama kupila. Tako, da priporočam ;)

ej dragi moji, Psi za telebane je res huda knjiga, poučna in fuuul zabavna.  :D
Mene je cela familija podila ven iz sobe, ko sem jo brala, ker sem se stalno neki hihitala in hotla brat naglas kšne smešne odlomke.  :)

Jaz pri 4 mesečnem mladičku ne bi začela težit samo pri briketih in potem s kostjo itd. Pri starejšh psih je drugače, ker te lahko močno poškodije. Moj mlajši pes je kot mladič enkrat zarenčal na očija, takoj je dobil klofuto od mene. Od takrat nikoli ne zarenči, pa če ima konervo, naslajše meso... Fora klofute je, da si pes zapomni, da se ga z njo prseneti. Tudi tebe boli, ko te pes ugrizne, zakaj ne bi moglo še njega malo. Pa ne pravim ti, da bi ga morala "prebutati", ampak klofuto si pa zasluži, kadar se obnaša agresivno proti tebi in rahel udarec s časopisom je zame kot božanje. Takrat tudi ne pomaga kliker in ne vem kakšne prijazne besede, nagrade itd.

Moji pa ravno butanje ni pomagalo..pri nama so delovale zgolj zgoraj opisane metode..

Zame to res ni butanje. Lahko se ga fiksira za obraz, da te ne more ugriznit in se umiri, lahko se ga obrne na hrbet in se počaka, da se umiri. So pa te stvari več ali manj za mlade ali manjhne pse. Tega si jaz pri velikem psu ne bi upala. Kakršen koli način, samo da pes dojame, da se lastnika nikoli ne ugrizne. Stvar s čuvanjem hrane je zelo težek problem in ga je treba čim hitreje rešiti. Ko sem na Animal planet-u gledala tiste oddaje, ko so reševali pse, so jih vedno preiskusili na čuvanje hrane in če so ugriznili, niso imeli več druge priložnosti. Ravno zato, ker je odvajanje odraslega psa težko.
Fora z dvigovanjem posode je meni ful dobra, ampak nima veze z agresijo. Ponavadi pes ne renči, ko se mu dviga posoda, problem nastane, ko mu dovolimo jesti in medtem, ko je hočemo vzeti posodo. Je pa prav tako uspešna metoda, da se mu daje najprej iz roke, potem počasi roko z briketi v posodo itd., ampak traja precej dolgo.

Vse te vaje, ki sem jih opisala jaz so namenjena rangiranju. Se pravi, da psu postane jasno, da si ti alfa krdela in ne on. Verjemi, da pes ki ve kje mu je mesto, ne bo rencal pri hrani.
Tudi s tem, da se odraslega psa ne da odvaditi se ne strinjam. Moja je stara 16 mesecev in sva rencanje ob kosti odpravili v 1 mesecu s temi vajami. Zdaj ko ve, kje ji je mesto ji niti na pamet ne pride vec, da bi kadarkoli zarencala na nas..