mojpes.net

prava ali napacna informacija?
dobronameren ali zavajajoc oglas?
ljubiteljstvo ali zasluzkarstvo?
strokovnost ali nestrokovnost?
laiki ali poznavalci?
vzreditelji ali rejci?
dober ali slab nakup?
humano ali nehumano ravnanje z zivalmi?
avtorizirani ali "no name" clanki in prispevki?
cvek ali debata?
nasvet ali dobickarstvo?
pomoc ali "drzanje fige v zepu"?
papir ali splet?

Hehe, cas kislih kumaric se pocasi zacenja in kot naroceno so pri eni od slovenskih kinoloskih revij poskrbeli za lahkotno branje, ki zadeva vse nas - uporabnike spleta. Ob branju se mi je takoj porodila cela vrsta dvomov, odprtih vprasanj, nasprotovanj, pomanjkljivosti..., seveda pa tudi odobravanje ob javnem odpiranju vprasanj, povezanih z uporabo informacij, ki jih najdemo na svetovnem spletu.

Tukaj si bom dovolila nekaj komentarjev, pa tudi nekaj novih vprasanj in razmisljanj bom navrgla.

Zanimivo je, da se tako na internetu, kot v tiskanih medijih opleta z nazivoma "spletna stran" in "forum" kar povprek, v glavnem pa se v dolocenem trenutku uporabi tisti izraz, ki najbolj "lepo izgleda" v kontekstu celotnega napisanega stavka, ne pa glede na pomen, ki ga posamezen izraz ima. Zgodilo se mi je celo, da me je s stavkom "A ti si tista, ki ima tisti chat, kjer lahko vse vprek pljuvate?" obrnila name odgovorna za marketing ene izmed vecjih trgovskih his za zivali. Izkazalo se je, da se vprasanje nanasa na en drug spletni forum in ne na mojpes.net. Vsekakor zalostno, da ljudje iz marketinga ne vedo nic o internetu in celo ozko v svoji branzi ne poznajo "kaj je kaj" in "kdo je kdo" na svetovnem spletu. Starejsi clani se zagotovo spomnite odhoda ene od clanic, ki je slovo pospremila tako, da je za uporabnike foruma navedla vse najslabse izraze za ljudi, ki jih je lahko nasla v SSKJ, ceprav se je poklicno ukvarjala s prodajo dolocene vrste hrane za pse - v trenutku jeze ji je namrec usel podatek, da ta portal obiskuje cela vrsta potencialnih kupcev. Poznavanje medija in njegovih ucinkov je bilo v tem primeru nicno.
Prav tako vas je veliko sledilo debatam ob spremenjeni politiki tega portala, ko se z nekaterimi nikakor nismo uspeli zmeniti, kaj je to portal in kaj forum, kje potekajo debate, kdo pije, kdo placa in kaj pijemo in placamo. Se sedaj je mnogo takih, ki ne locijo interneta od modema, Siola od najdi.si, portala od foruma, mojpes.neta od mojpes.coma...

Ob uvodniku in obsirnem clanku zgoraj omenjene revije se mi najprej poraja vprasanje verodostojnosti in na sploh poznavanja spleta s strani obeh avtorjev. No, pa se bom k vprasanju "strokovnosti" se vrnila kasneje, saj je le-ta veckrat omenjena na razlicnih koncih clanka. Najprej kratka razlaga "kaj je kaj" na spletu.

Spletna stran in spletni portal sta obicajno izraza, s katerima oznacujemo v celovito informacijo sestavljene spletne strani oz. podstrani. Obicajno gre za skupek avtorskih clankov, ki so razporejeni v tematske rubrike, pri cemer se ve z imenom in priimkom ali firmo, kdo je lastnik strani in kdo je (so) avtor(ji) objavljenih materialov. Praviloma ne gre za uporabniske "objave v realnem casu", temvec objavlja clanke in prispevke administrator ali urednik, ali pac tisti, ki je zadolzen za objavljanje novih informacij, ali sam lastnik spletne strani. Lahko gre za komercialne spletne strani (psarne, vzreditelji, trgovine, kinoloske revije, vet. postaje...), lahko za spletne strani, ki so informativne narave za sirso druzbeno skupnost (drustva, klubi...), lahko za portale, ki zdruzujejo oboje (mojpes.net), lahko za osebne spletne strani (moj kuza ta in ta...)... Med vsem tem se seveda najdejo tudi nedobudni kreatorji spletnih strani, ki poberejo (nepreverjene) informacije od tu in tam in ustvarijo spletno stran "brez objavljenega lastnika", brez kontaktov,... z dvomljivimi informacijami in dvomljivim izvorom le-teh. Spletne strani so sestavljene iz razlicnih tipov rubrik - takih, ki ponujajo pripravljene informacije (avtorizirane clanke, prispevke, sezname, informacije, kontakte, nasvete...) in takih, ki omogocajo komunikacijo med uporabniki ali z uporabniki (sem spadajo tudi spletni forumi in klepetalnice).

Forum je obicajno sestavni del spletne strani ali spletnega portala, namenjen uporabniski "debati v realnem casu", nas tekst je objavljen in na ogled drugim uporabnikom takoj. Na forumih uporabniki ne pisejo pod svojimi imeni, temvec pod vzdevki, napisano ni pod avtorsko zascito (razen ce gre za avtorski prispevek in je taka objava posebej deklarirana kot avtorska, seveda podpisana s polnim imenom avtorja), nekateri so moderirani, drugi ne, na nekaterih so strozja, na drugih blazja pravila, nekateri so resni, nekateri manj resni, nekatere upravljajo in usmerjajo odrasli, druge otroci... So pa forumi pri nas zagotovo namenjeni izmenjavi mnenj in izkusenj laicne javnosti, vsekakor samo ljubiteljev, nikakor strokovnjakov, ceprav se na njih pojavljajo tudi slednji, ter bolj ali manj sproscenemu "cvekanju" in ne strokovnemu pisanju, svetovanju ali objavi strokovnih del, clankov... (hehe, kar je koncno spoznala tudi ena od uporabnic tega foruma, ceprav je na nekem drugem forumu bojevala navidezno bitko glede "avtorstva svojih napisanih cvekarij" na tem forumu). Tako je treba vse napisano na forumu tudi jemati - lahkotno in z rezervo, saj nimamo pojma, ali je napisal tekst strokovnjak ali nekdo, ki je psa od dalec videl dvakrat. Pri tem majhnost nase Slovenije ne steje, ceprav nekateri uporabniki radi povdarjajo, da se "v slovenskem kinoloskem forumskem svetu" vsi med seboj poznamo. Na forumu smo samo eden v mnozici "ljubiteljev" brez imen, razen ce samoiniciativno objavljamo pri sporocilih tudi svoje ime in priimek ali smo kako drugace v javnosti prepoznavni (navedbe psarne, kluba, drustva...). Se pa seveda najdejo na forumih najrazlicnejse, za nas nadvse uporabne informacije, ki nam jih podajajo drugi uporabniki na podlagi svojih znanj in izkusenj, na nas pa je, da izluscimo, katere informacije so za nas prave in katere tuje izkusnje "pasejo" tudi na nasega psa in na nas.

Chat ali klepetalnica je obicajno "cvekalnica", vedno v realnem casu, vcasih z arhivom preteklih "cvekov", vcasih brez. Na chatu je nadzor tezak, pogovor pa je mogoc le med tistimi, ki so v istem trenutku prijavljeni v istem cyber prostoru - v isti "sobi za klepet". Chati veljajo za to, kar pomenijo - v prevodu klepetalnice, cvekalnice..., razen tematskih, v katerih se ob doloceni uri po predhodni napovedi znajde tudi strokovnjak za podrocje, kateremu je tematski klepet namenjen.

Poenostavljene razlage, iz katerih pa lahko vsak takoj izlusci, kaj kaksen izraz pomeni in upam, da bodo ljudje v bodoce uporabljali izraze skladno s tistim, kar so zeleli povedati in na kar se informacija nanasa, posebej v primerih, ko svoja razmisljanja objavljajo kot strokovnjaki v eminentnih revijah. Vsekakor pa v bodoce ne bo skodilo, da pisci takih clankov raziscejo vsaj osnovne informacije o temi, o kateri pisejo. No, do sedaj sem bila mnenja, da je to v strokovnih medijih v vsakem primeru stalna praksa, pa vidim, da tudi v "resnih cajtngah" lahko vsak pise o vsem.

Torej, ce se vrnemo k strokovnosti objav, ne glede na to, ali so te objave na spletu ali v tiskanih medijih.
Zanimivo, da v clanku avtorica razpreda oz. razlaga o stvareh, za katere napise, da "tu in tam pokuka vanje" in da "se jih izogiba". Obenem v clanku vseskozi povdarja pomen kinoloskih strokovnjakov. Ali ne velja strokovnost kot taka za vsako podrocje posebej? Se pravi, da lahko vsak pise o vsem kot strokovnjak, ceprav to ni, obenem pa za drugo strokovno podrocje poudarja, da so kompetentni le izbranci. Nikakor ne osporavam strokovnih kompetenc avtorice na kinoloskih podrocjih, imam pa zelo velike pomisleke nad njenim sestavkom o spletu. Omenjanje raziskav, ki so "se zgodile" na severu, na jugu, zahodu ali vzhodu, se ni dovolj, da se neko pisanje oznaci kot strokovno. Nikjer namrec ni navedeno, na katere raziskave se clanek nanasa.

Predvsem se kaze nepoznavanje tematike pri "metanju vsega v en kos", ceprav se da na spletu najti tudi strokovne clanke, ki so jih spisali kinologi - po kriterijih avtorice (in pisca uvodnika) dovolj kompetentni, da objavljajo tudi v omenjeni reviji ali celo v strokovni reviji KZS. Kako je zdaj s tem? Verodostojnost tam da, tukaj pa ne?

Da ne bo pomote - govorimo o spletu, torej spletnih straneh v celoti, saj se ta izraz vlece skoraj skozi celoten tekst, in ne o forumih, za katere bi vecina navedb lahko povsem ustrezala.

Pred nekaj meseci se je name obrnil novinar s prosnjo, naj ga resim z nekaj osnovnimi informacijami o problematiki pasjih iztrebkov in nerodovniske vzreje. Ko sem ga usmerila na "strokovnjake", se je javil nazaj, da so ga vsepovsod "odpikali", ces da nimajo casa, ali ni ustrezne osebe..., on pa rabi najosnovnejse informacije, saj NIMA POJMA o psih, clanek pa mora biti napisan v dveh urah, sicer se mu maje novinarski stolcek. Ok, veliko se ne da izgubiti in po telefonu sem mu naivno nekoliko razjasnila pojme. Hja, ker ni vedel, kam kaksna stvar pase, je objavil dobesedno, kar sem rekla. Ocitno je tel. razgovor snemal. Bil je iz ene od splosnih novejsih revij, kjer pisejo vse zivo - o modi, kuhanju, bejbah, psih, rozah, trenutnih politicnih temah... Ni bila ozko usmerjena revija, za katero se pricakuje, da ljudje, ki zanjo pisejo, problematiko dobro poznajo. Vendar, tip je vprasal in na koncu celo nobene velike neumnosti ali netocnosti ni objavil. Pri "strokovnih" pa izgleda vedo vse o vsem, tudi ce za obravnavano temo nimajo ravno strokovnih podlag oz. medija kot takega ne poznajo dovolj, da bi locili splet od foruma.

V uvodniku se je avtorju zapisala beseda "nesebicni", ko razmislja o nasvetih na spletu in doda, da "je zmeraj vec takih strani, ki dajejo kruh svojemu izumitelju...". Zakaj pa moram revijo v kiosku placati toliko in toliko SIT? Zanimivo, da nekateri lahko za svoje delo racunajo, ali pa morda placam samo papir? Torej bom naslednjic rekla v trafiki, da zelim revijo na cenejsem papirju, zaradi cesar bom placala manj. No, ne ga biksat, da lahko urednistvo za svoje delo racuna, na spletu bi pa po njihovem mnenju (mnenje urednika je odraz "dihanja" celotne revije) moralo biti vse v duhu solidarnosti, nesebicnosti in zastonj. Tudi nasvet v reviji je potrebno placati, prav tako je treba placati reklamo - ce ne drugace, s tem, da kupis revijo. Torej, narocniki na eno so "tapravi", narocniki na drugo so "izkoriscani"? Pa pustimo to vrsto debate, saj je videti, da ji ne bo ne konca in ne kraja, glede na to, kako svoje pisarnisko delo nekateri visje cenijo od priznavanja drugim in kako nekateri menijo, da na njihovo mizo pase vec kruha, kot recimo na mizo nekoga, ki se ukvarja s spletom. Tudi kinoloski strokovnjaki so eni "tapravi" in lahko svetujejo (na papirju), drugi pa "ne tapravi", ceprav opravljajo vsi enako delo, vsi so v isti ucilnici in na istem poligonu delali izpite... Kot v vseh drugih poklicih, so tudi tukaj eni "bolj pravi" od drugih, z razliko, da za kinologa se niso ustanovili sole.

Pa gremo na komentiranje opisov pasem in vzreje. Zanimivo, vzreditelji, ki jih gredo fotografirat in intervjuvat ljudje z revije, so kompetentni za predstavitve pasem, ce pa isti vzreditelj napise opis ali predstavitev (pod kar se podpise z imenom in priimkom, nemalokrat je omenjena tudi psarna) in le-to s fotografijami objavi na spletu, pa ni vec kompetenten in so pasma ter vzreja v tem primeru narobe predstavljene, oz. bi iz clanka lahko razbrali, da so "zavajajoci..." in "zasluzkarski...". Torej pridemo do paradoksa - isti ljudje so v enem trenutku (papirnata oblika) "tapravi", v drugem (virtualna oblika) pa "ne tapravi". Serjemo ga po malem vsi oz. vsi, ki karkoli pocnemo. Saj se se spomnimo weimaranca?

Se pa strinjam, da pasme zagotovo ne morejo predstaviti ljudje (v nemalo primerih celo otroci), ki opise zberejo iz enciklopedij in revij, opisovanega predstavnika pa doma nimajo, oz. nikoli niso imeli ali ga v zivo sploh se niso videli. Prav tako je treba biti previden pri branju "osladnih" opisov pasme, ki jo pisec oznacuje za edino pravo za nas - kupca. To ponavadi pocnejo taki in drugacni prodajalci mladicev. Tudi marsikateri lastnik, ki ni vzreditelj, tezko na podlagi izkusenj z enim psom podaja sirsi javnosti verodostojno predstavitev celotne pasme.

Za intermeco in potrditev nekaterih trditev iz clanka pa moje izkusnje:
Po vsej Evropi smo iskali pasjega partnerja za parjenje z naso psico. Na internetu je bilo nekaj primerkov enkratno predstavljenih, navedeni so bili najvisji razstavni uspehi, iz objavljenega (pa tudi sicer se je po kuloarjih vedelo), da dolocen samec zelo veliko pari... Skratka, imamo primernega samca. No, pa smo ga sli ob priliki (ne med gonitvijo psice) v zivo pogledat. Vsekakor je bil v zivo povsem drugacen in se je izkazal kot neprimeren samec. S tem dejanjem je bila, tako lastniku samca, meni in nenazadnje psom, prihranjena marsikatera neprijetnost do katere bi prislo, ce bi sele na licu mesta z goneco psico ob sebi, ugotovila, da pes ni primeren.

Povsem se strinjam, da je potrebno za nas pomembne informacije preveriti - ali pri viru, na katerega se nanasajo ali v drugih objavljenih materialih, ce gre za mnenja, nasvete, izdelke..., ne strinjam pa se, da so vse informacije zanic.
Torej, zrno od plev se da lociti in tako o enem kot drugem kaj napisati, ce se ze lotimo strokovnega pristopa do teme, ki jo obdelujemo, se posebej, ce smo kinoloski strokovnjak, kar avtorica zagotovo je.

Z velikim zadovoljstvom in odobravanjem pa se moram na tem mestu ustaviti ob navedbah glede vzreje, ki opozorjajo na pasti nakupa "po branju opisa" in nakupa pri preprodajalcih ter dvomljivih rejcih. Dodala bi le to, da se marsikdo lahko odloci za nakup tudi po prebranem opisu pasme ali oglasa v omenjeni reviji. Torej, kje je razlika?

Posebno poglavje so odgovori na vprasanja strokovnjakov. Tukaj ze vrsto let ne morete brati veterinarskih odgovorov in jih tudi v bodoce ne bo. V splosnih pogojih tega portala jasno pise, da so "vse informacije in gradiva na mojpes.netu poljudne in zgolj informativne narave, da vsebina nikakor ni namenjena kot nadomestek strokovnemu kinološkemu ali veterinarskemu nasvetu, ter da vedno poiščite nasvet pri izbranem strokovnjaku osebno in se ne zanašajte na ažurnost in pravilnost informacij na mojpes.netu." Pricakovanje uporabnikov, da bo cudezen odgovor resil vse njihove tezave, so prevelika, celo tako, da so si nekateri odgovore izpisali in od svojega veterinarja zahtevali tak tretma, kot je pisalo v odgovoru. Verjetno se marsikaj podobnega dogaja tudi pri vzgoji in negi, saj ljudje vse prevec pricakujejo, da bo z danes na jutri na podlagi kratkega odgovora (pa ceprav resnicnega, ne samo "virtualnega" strokovnjaka) njihov pes lepo vzgojen in negovan. Vendar, na vprasanja se odgovarja tako v reviji, kot na spletu. Kje je sedaj razlika? Spet govorimo o spletu in ne o forumih (definicija zgoraj).

Trdim, da na spletu ni najti samo neumnosti, kot je razbrati iz clanka, temvec je nekaj spletnih strani (poglej zgornjo definicijo) s svojimi informacijami pripomoglo k osvescanju premnogih uporabnikov interneta, ki so obenem tudi lastniki psov in pasji ljubitelji, nekateri so zaceli bolje skrbeti za svoje zivali, jo ze v startu kupili na pravi nacin, marsikdo se je namesto za nerodovniskega odlocil za rodovniskega psa, podrobneje smo spoznali kup pasem, pomagali celi vrsti brezdomckov, se informirali o razlicnih kinoloskih problematikah, ljudje se udelezujejo kinoloskih prireditev, se udejstvujejo v kinoloskih sportih - o katerih pred leti niso vedeli nicesar, se tudi v "realnem svetu" spoznavajo in srecujejo, nastajajo medsebojne prijateljske vezi... Vendar, kot je videti, to ne velja nic, temvec steje samo tisto, kar je napisano na papirju. Saj le papir prenese prave informacije.

Pa res? Kaj mislite vi? Je na internetu najti kaj uporabnih informacij ali samo dvomljive nasvete, zasluzkarje, napacno predstavljene pasme, nepostene vzreditelje in preprodajalce ter kvazi strokovnjake?

Dejstvo je, da prenese papir skorajda ravno toliko neumnosti, kot jih prenese splet in le od zdrave pameti posameznega uporabnika / bralca je odvisno, kam bo podano informacijo uvrstil. Skoda, da nekateri menijo, da se je treba boriti tako, da se vse ostalo in vse "novo" oz. tisto, "cesar ne poznamo", daje v nic, saj menim, da lahko brez "kopanja jam za druge" skupaj ali vsaj eden ob drugem za pse in njihove lastnike storimo veliko vec. Se pa strinjam, da je na splosno kultura in "socializiranost" spletnih uporabnikov na nizki ravni. Vendar ne povsod! Na tem forumu je komunikacija zagotovo precej drugacna kot marsikje drugje. Ze povprecna starost uporabnikov, ki je pri 2860 uspesno vclanjenih uporabnikih od marca 2005, ko smo uvedli obvezno navedbo imena, priimka, starosti in kratke predstavitve izkusenj s psmi, kar 28 let, je k temu veliko pripomogla. (V tem casu jih nekaj cez 2300 podatkov ni posredovalo, zato so bili iz clanstva izbrisani sproti.) Ne glede na kratko "socializacijsko spletno obdobje" vecine po letih "starejsih" uporabnikov imate le-ti veliko vec zivljenjske modrosti, izkusenj, tolerance, kulture... Tudi to je res, da se je v preteklih letih na druge forume preselilo nekaj najkonfliktnejsih oseb.

Ni moj namen sproziti hudih polemik ali celo vojne med "desnimi" in "levimi", zelim si pa, da napisete, kako vi vidite informacije na spletu (torej, avtorizirane informacije), kako dozivljate sodelovanje na forumih (torej neavtorizirane informacije na tem in drugih forumih)? Katerim informacijam in komu verjamete, kaj razmisljate ob branju odgovorov na svoja vprasanja ali komentarje, kaj lahko uporabite, kaj je po vasem mnenju bolje zavreci...? Ne gre za boj med pravimi in napacnimi informacijami. Gre za to, kako dozivljate kinoloski splet uporabniki. Med nami ste tako vzreditelji, kot instruktorji, sodniki, "samo" lastniki psov, taki, ki psa sele kupujete..., nekateri imate svoje spletne strani s svojimi clanki in informacijami, drugi jih nimate...

Aja, se nekaj sem pozabila - na pravo vojno, ki se je je lotila ena od spletnih uporabnic zaradi clanka o nakupu psov v casopisu Vecer. Hecno, da tam izmed vec "izjav" izpostavlja samo mojo "nestrokovnost", pa sploh clanka nisem napisala, temvec sem bila naprosena, da napisem v obliki odgovorov na vprasanja svoje mnenje o tematiki. Zabavno, da se tudi v strokovnih krogih sprasuje laike - beri: ljudi brez uradnih potrdil KZS (karkoli ze to pomeni), kaj mislijo, ter se izjave objavlja v tisku, na TV-ju... Je pa dejstvo, da deklica (kdorkoli ze) nima korajze, da bi povedala ali napisala kaj "strokovnega", temvec se skriva za izmisljenim imenom in "izmisljeno" strokovnostjo. V tem delu se strinjam z avtorico clanka, da se morajo uporabniki spleta najprej "socializirati". Velja pa to enako za laike, sprehajace, iskalce zabave..., kot za vse strokovne delavce, na katere strokovnost se clanek sklicuje.

No, moje mnenje o pravilnem nakupu zivali, o razliki pri razplodu nerodovniskih in rodovniskih psov, prepricanje o prevelikem stevilu psov v Sloveniji, o zavetiscih in splosnih vprasanjih je s celotnega portala (beri zgornjo definicijo) vec kot jasna. Nic ne skrivam, temvec grem pri svojem delu po jasno zacrtani poti. Se pa ob tem sprasujem, kaj pomeni boj za osvescanje ljudi o pravilnem ravnanju z zivalmi, ce najkompetentnejsi na tem podrocju za promocijo "pravih poti" ne storijo nicesar. O tem bo tukaj se to poletje odprta debata, kdo je tisti, ki lahko pomaga zmanjsati nerodovnisko rejo, preprodajo, zmanjsati "prilive" oskrbovancev v zavetiscih in podobna dejanja, ki "tezijo" ta nas pasji svet. Obenem se bomo sprasevali, kdo je tisti, ki je za promocijo rodovniske vzreje in pravih vzrediteljev najbolj poklican in placan. Trenutno je videti, da nihce, saj ni nikjer slisati nicesar "uradnega" o pomenu nakupa rodovniskega psa, vzrejnih pregledov, "pravih ljudi na pravih mestih", glasu "uradne rodovniske kinologije".

Saj vem, da sem spet dolga kot danasnji ponedeljek, pa vendar vas vabim, da se prebijete cez napisano in nam zaupate svoje mnenje in svoj pogled na uporabo te sirne spletne ceste - svetovnega spleta.

Jana Pahovnik

Pozdravljeni!

Informacije na spletu - o nakupu psa, o njegovem zdravju, vzgoji, prehrani, negi itd. -  in, bolj ali manj,  slikoviti opisi pasem so  popolnoma enaki informacijam, ki jih najdemo na spletu, ko želimo kupiti avto, rezervirati počitnice, kupiti knjigo, ko želimo jesti v neki restavraciji ( ne v McDonaldsu) itd.

PRIMER: Ko se odločimo za nakup avtomobila... Najprej razmislimo v kakšne namene ga bomo uporabljali (mestna vožnja, imamo otroke, smo avanturisti, kolikšna naj bo poraba, kakšen servis pričakujemo, koliko denarja imamo na razpolago itd.). Potem pogledamo po spletnih straneh vseh mogočih prodajalcev avtomobilom in naredimo ožji spisek tistih, ki se jih splača obiskati in se z njimi pogovoriti v živo. In, na teh pogovorih (iz lastnih izkušenj) se spisek zelo hitro skrči. Zakaj? Nihče ne bo na spletni strani zapisal, da ta model avta (točno ta, ki si ga želimo) ni dobavljiv, da je cena dodatne opreme, ki jo želimo imeti v avtu združljiva samo v primeru, če se odločimo, da bo cela notranjost avta v usnju, nekaterim celo izgledamo preveč "neodrasli", da bi nam naklonili nekaj minut časa, pogoji financiranja so v reklami eno, v praksi pa čisto nekaj drugega. In tako, v zelo kratkem času, spisek postane zelo kratek in to samo zaradi tega, ker smo informacije preverili. Zakaj bi bilo pri nakupu, vzgoji, negi itd. psa kaj drugače in informacij ne bi preverjali?

PRIMER: Ko želimo rezervirati počitnice... Najprej si zamislimo cilj našega potovanja. Potem se odpravimo na potep po bližnjih turističnih agencijah in poberemo vse kataloge. In potem doma signiramo tiste destinacije, ki nam ugajajo. In potem... hop, na splet, da preverimo informacije še iz drugih virov, potem okupiramo vse znance, ki so mogoče že kdaj bili tam, da nam dajo informacije iz prve roke (seveda, da dopolnimo naš spisek plusov in minusov) in potem gremo nazaj v turistične agencije in jih še tam zaslišimo in potem pade odločitev. Čisto svež pripetljaj... V katalogu piše, da ne preverjajo kreditne sposobnosti in da ne potrebuješ nobenih dokumentov za ureditev posojila v turistični agenciji. Opa, kaka informacija! Če si tip človeka, ki preverja informacije, potem ti hitro postane jasno, da to ne bo tako preprosto in da je prišlo do tiskarske napake. Zakaj ne bi preverjali tudi drugih informacij? Zakaj bi bilo pri nakupu, vzgoji, negi itd. psa kaj drugače in informacij ne bi preverjali?

Tako... čas me malo preganja, ker sem ravno v polnih pripravah za dopust (iščem po netu informacije o Turčiji  ;D) čeprav grem šele konec oktobra. Upam, da ste me razumeli in da nisem preveč mimo teme.

p.s. Sicer pa preverjamo tudi informacije, ki jih nismo prebrali ne v tiskanih ne v elektonskih medijih. Poznate ta stavek:"Ej, xxxxx, si slišala, ...?" Ali ni tudi to preverjanje?

Lp, Manja

Clanek in uvodnik, ki sta  povod za to temo, sem seveda prebrala. Najprej bolj povrsno, cez nekaj casa se enkrat, pocasi in natancno. Prvi vtis ni bil ne pozitiven, ne negativen. Drugo branje pa mi je dalo veliko gradiva za razmisljanje, kajti marsikaj je mozno razbrati tudi med napisanimi vrsticami in zaslutiti morebitno ozadje.

Naj se najprej ustavim ob navedbi, da »je zmeraj vec takih strani, ki dajejo kruh svojemu izumitelju«. Ocitno so nekaterim v kinoloskih krogih trn v peti prav profesionalno zastavljene internetne strani s tega podrocja, pa ne samo to, trn v peti so jim tudi tudi nekatera (ne vsa) podjetja s kinoloskimi dejavnostmi. Pod profesionalno jaz ne razumem samo »ziveti od svoje dejavnosti«, ampak predvsem resen in strokoven pristop, razvoj  ter veselje do svojega dela. Ampak v Sloveniji je velik greh, ce nekdo ves svoj trud, znanje, sluzbeni in prosti cas namenja dejavnostim, ki so povezane s psi, ter od tega zivi. Nekaterim je to z »blagoslovom« od zgoraj dovoljeno, nekateri z drugega brega pa so delezni prezira, sikaniranja, zasmehovanja. Ja, tudi v kinologiji so klani in elite in kdor ni zraven, je disident, nevednez, zasluzkar in se kaj. Amaterizmu in amaterskemu odnosu do vsega in vsakega je marsikje ze odklenkalo. Za primerjavo: olimpijsko gibanje, strogo zapovedan amaterizem na zacetku, z razvojem je to preslo v prikrit profesionalizem, danes pa vrhunskega sporta brez profesionalizma sploh ni vec. Pa tu ne gre samo za sluzenje denarja, gre tudi za raziskave, izobrazevanja, izpopolnjevanja, treninge, odnos do dela, itd. Tisti, ki se ukvarjamo s psi, pa bi po zastareli logiki morali vse delati zastonj in po moznosti se komu placati, da bi sprejel ponujeno pomoc. Pa kaj se.

V uvodniku me je zbodel tudi navedek »kdaj pa kdaj so reklame celo v nasvetih, ki se na prvi pogled zdijo nesebični«. Kako pa bos nekomu, ki sprasuje po nekem izdelku ali zeli konkretno priporocilo necesa, odgovoril drugace oz. tako, da ne bos preizkusenega dobrega izdelka ali storitve direktno omenil. Ce bos napisal »uporabi kar nekaj dobrega« je bolje, da ne napises nic. Sicer pa ima revija, v kateri je uvodnik objavljen, svoj forum, kjer je tudi cela vrsta prikritih in direktnih reklam za razlicne zadeve.  Upam, da so pri vsem pisanju o internetu v slabo kosaro vrgli tudi tega.

Danes se boste nekateri nasmejali, toda tudi internet bo sel po zelo podobni poti kot vcerajsnje amaterske dejavnosti, ce ne jutri, pa cez leta. Ze danes je mozno na spletu dokaj dobro prepoznati resne (strokovne) zadeve in jih lociti od manj resnih in tistih kar tako. Prav tako je mozno prepoznati strani, ki z vso resnostjo in odgovornostjo vplivajo na spreminjanje misljenja pri ljudeh v zvezi z zivalmi. Zato me je v clanku zelo zbodlo metanje vsega v isto kosaro. Ce Pepe iz Solatendorfa v neki kinoloski reviji objavi clanek o ucenju neke vaje ter se pod to podpise, je to strokovno. Ce isti Pepe podoben clanek objavi na portalu in se prav tako podpise, pa ni vec strokoven, ker ni na papirju.  Mogoce pa ni strokoven zato, ker ni objavljen na pravem portalu ali pa nekateri mislijo, da Pepe ne bi smel nicesar napisati. Mogoce je tukaj bistvo vsega. Saj clovek ne ve ali bi jokal ali bi se smejal.
Iz clanka bi clovek lahko sklepal, da je oglasevanje, reklamiranje in predstavljanje svojih dejavnosti v spletu samo zavajajoce, neresno in namenjeno samo financnemu ozemanju naivnezev, kar je gotovo napacno sklepanje. Ja kaj pa je potem oglasevanje, reklamiranje in predstavljanje dejavnosti v revijah? A tisti, ki oglasujejo v revijah, ne sluzijo s svojo dejavnostjo? In od cesa zivijo revije, ki jih je tudi nekdo izumil? Ocitno je tudi zelo pomembno, kdo je »kaj izumil« in ne kaj ta »izum« prinasa uporabnikom in sirsi javnosti. Pa se nekaj je, za objavljeni clanek v reviji clovek dobi honorar, za objavljeni clanek na internetnem portalu pa praviloma ne. Mogoce pa je denar merilo strokovnosti.

Prepricana sem, da je splet ali internet (kakor hocete) siroko polje se neomejenih moznosti za razsirjanje potrebnih in nepotrebnih informacij, kakor tudi popolnega balasta. Prav gotovo ima danes veliko vecje moznosti za siritev kroga uporabnikov in posledicno za dostopnost informacij na vsakem koraku kot pa revije z majhno naklado. Od uporabnika interneta je odvisno, kako bo neko informacijo sprejel, dojel in koliko si bo z njo lahko pomagal. Od njega je tudi odvisno, ce bo zadeve preverjal ali ne. Pa saj povsem enako velja tudi za clanke v revijah. Nikoli vsega, kar je napisano, ne jemljem za edino pravilno, ampak zelim se dodatne informacije, zelim slisati ali prebrati argumente in protiargumente, zelim kaj vec vedeti o avtorju dolocenega clanka. Tudi v poljudnih in strokovnih revijah se najde kaksna cvetka, ki ni v cast niti strokovnosti, niti eticnosti. Internet pa je pac konglomerat razlicnosti, tako po strokovnih plateh, kot po odnosu do vsega in vsakega, nacinih komuniciranja, itd. Prav zaradi tega spostujem in visoko cenim tiste, ki tudi na internetu ustvarjajo in delajo profesionalno zato, da bodo uporabniki imeli cim vec strokovnih sestavkov, sprotnih informacij, da si bodo sirili obzorje in dopolnjevali znanje, spreminjali miselnost in odnos do zivali, se ucili medsebojne strpnosti in ucili poslusati (brati) tudi drugace mislece. Tisti, ki profesionalno zastavi svoje internetno delo, se tudi potrudi pridobiti sodelavce ali pomocnike, ki bodo resno pomagali pri zbiranju informacij, pisanju, svetovanju… Tisti, ki so na spletu samo zato, da so tam in da nekaj »brkljajo« in cvekajo, si na amaterski nacin zelijo pomembnosti. Takih pa je na razlicnih forumih zelo veliko. Ja, tudi forume se da hitro prepoznati kot resne z namenom osvescanja in nesebicne pomoci, ter manj resne in tiste v stilu »oh, kok je kjutkan, full the best, a se dobimo za tretjim grmom«.  Na slednjih vedno sepa tudi nacin komuniciranja, spostovanje do drugace mislecih, o slovnici pa raje ne govorim.

Pred 15 in vec leti smo bili redki, ki smo brez interneta znanje iskali, nasli in placali v tujini, ker nam domace ni zadostovalo. Vsaka novost je bila takrat sprejeta odklonilno, z nasprotovanjem in posmehom. Po zmagovitem pohodu interneta pa se je na spletu kar naenkrat pojavila mnozica vsem dostopnih gradiv in informacij, kar je prav gotovo zelo pozitivno in je tudi v slovenskem prostoru bistveno pripomoglo k vecjemu znanju posameznikov, sprememb v nacinih ucenja psov, novih dejavnostih, itd. In tisti, ki smo za tiste case in nas prostor napredno strokovno znanje pridobivali tudi iz strokovnih tujih revij, clankov, knjig, od tujih kinologov in v tujih ustanovah, in ga obogatenega z dolgoletno prakso danes tudi na spletu posredujemo drugim, nismo pa vkljuceni v uradno »branzo«, nismo vkljuceni v elito, ki edina lahko svetuje in tudi prikrito reklamira.

S pomocjo interneta si znanje bogatijo tudi tisti, ki so pred mnogimi leti odklanjali in kritizirali vse, kar je disalo po drugacnem in boljsem, danes pa te iste zadeve razglasajo za edino zvelicavne. Dvomim, da so vse to prebrali samo v strokovnih knjigah. Torej nekdo, ki je deklariran kinoloski strokovnjak, na spletu lahko izbira in nabira znanje, za drugega, ki to ni, pa je splet poln skodljivosti. Rada bi videla kinologa, ki informacij in znanja ne isce na internetu, ampak samo v, po njihovem mnenju, strokovnih ustanovah, revijah in knjigah.   

Strinjam se, da je na spletu mozno najti marsikaj skodljivega, vendar je mozno najti tudi ogromno strokovnega, novega, dobronamernega, pa ceprav vsega niso napisali uradno pozegnani strokovnjaki.  Pri branju sem dobila obcutek, da je avtorica ze pred pisanjem imela predpostavko o veliki skodljivosti spleta za kinologijo in veliki koristnosti strokovnih revij in knjig. Slednjih sem prebrala ogromno in lahko povem, da marsikatere niti pod razno ne bi uvrstila med strokovne, saj priporocajo srednjeveske nacine ucenja in solanja psov. Torej je velika mera previdnosti in sposobnost razlocevanja potrebna tudi pri strokovni literaturi.
Zdaj smo pa tam. Kako bi bilo, ce bi avtorica preucila tudi strokovno literaturo in se za to napisala nekaj o tem, da tudi papir prenese vse in se vec.

Obcutek imam, da se nadaljuje prikrit »boj« med »ta pravimi« in ostalimi, da se poskusa tudi na tak nacin delati selekcijo in namigovati, kdo in kje lahko kaj pise oz. cigave prispevke se lahko uposteva, cigave pa je bolje spregledati. Mogoce gledam pregloboko in vidim tudi tisto, kar direktno ni bilo napisano. Se vedno pa sem tako »naivna«, da sem prepricana v dobronamernost in koristnost portala mojpes.net, pa ceprav  izumiteljici daje vsakdanji kruh. Izpostavila sem tega, ker ga najbolj poznam in ker z njim zivim in diham tudi jaz.
 

V uvodniku pise tudi tole:
zacetek citata
"Zmeraj vec je takih, ki dajejo kruh svojemu izumitelju, velikokrat pomenijo tudi skrito propagandno kampanijo,..."
konec citata
Citat iz: Uvodnik, revija Moj pes, st. 7/8, julij/avgust 2006, str.3, avtor Tone Hocevar

Zgornji del stavka je sicer vzet iz konteksta, ki je precej negativno nastrojen do vsega, kar je na spletu. Ker si rezem svoj kos kruha na spletu, med drugim tudi v kinoloskih vodah, in ker si je avtor dovolil negativno ocenjevati moj kruh, vam ponujam v branje, kako je nastal "njegov kruh".
Silno zanimiv je zapis, ki ga najdete na uradni spletni strani Kinoloske zveze Slovenije in govori o urednikovanju revije Kinolog. Del besedila govori takole:

zacetek citata 
Nato je bil od leta 1985 do sredine leta 1988 glavni urednik Slavko Drlje, ko ga je zamenjal Tone Hočevar. Konec leta 1990 in začetek leta 1991 je bil za našo revijo težak trenutek in posledice (predvsem finančne) so bile posredno vidne še nekaj let. Takrat je bil namreč aktualen začetek vsestranske privatizacije s strani zavzetih sodelavcev bivšega političnega sistema in naš takratni urednik si je prizadeval, da bi ukinili Kinologa, on pa bi s partnerji izdajal novo revijo (Moj pes). Čeprav se je po nekaj mesečnih pogajanjih predsedstvo le odločilo, da revija Kinolog ostane in ni pristalo na to, da bi imeli le nekaj strani v tej novi reviji, je urednik te nove revije (in hkrati urednik Kinologa) v uvodniku vseeno zapisal, da Kinolog ne bo več izhajal, in to naslovil seveda na vse naše naročnike. In ni bilo razloga, da mu naši naročniki ne bi verjeli, saj takrat prva številka Kinologa še vedno ni izšla, ker je isti urednik namenoma zavlačeval z izidom Kinologa, dokler ni izšla prva številka revije Moj pes. Tako smo čez noč ostali tako rekoč brez naročnikov in morali smo začeti znova.
konec citata
citat s spletne strani Kinoloske zveze Slovenije http://www.kinoloska-zveza.si/zveza-clanstvo/, poglavje Kinoloska literatura, 3. odstavek

Vsak si naj o "spletnem" ali "papirnem" kruhu ustvari sodbo sam. Da vse napisano na papirju ni zlato, tako kot ni vse zlato tisto, kar najdemo na internetu, smo ze spoznali. Prav tako smo spoznali, da ni vse bull shit, kot bi radi prikazali nekateri.

Bom podala svoje mnenje: v bistvu sem čisto frišna na mojpes.netu, ampak par let sem pa strašila po MON-u, tako da forume dosti dobro poznam.

Ker ne poznam ozadja okrog revij ipd. se bom omejila samo na forum in na vprašanje, ki ga je Jana zastavila: "zelim si pa, da napisete, kako vi vidite informacije na spletu (torej, avtorizirane informacije), kako dozivljate sodelovanje na forumih ..."

Jasno je, da je na forumu moč dobiti ogromno informacij, ogromno odgovorov na vprašanja (naj bodo še tako 'neumna'), zaradi anonimnosti pa včasih podati tudi izkrivljene informacija ali 'popljuvati' neko osebo (tu kapo dol, Jana, saj uspevaš ohranjati kulturni nivo na dokaj visoki ravni!). Kako sama vrednotim informacije - vsaka oseba (in tu spet ogromen plus tega foruma, da ni možno spreminjati nickov) ki sodeluje na forumu, si s svojim pisanjem ustvari ugled in temu primerno zaupanje. Jasno je, da bom nečemu, kar napiše npr. Jana, ali pa npr. Smetka (ker jo poznam in vem kakšna oseba je) ali npr. ostržek, ki jo že leta spremljam na MON-u ... kot pa nekdo xy, ki ga ne poznam. Jasno mi je, da bom določene yx vzela z rezervo, ker sicer ne dvomim v njihovo strokovnost, mi je pa dobro poznan njihov burni temperament! In spet mi je jasno, da bo kakšno veliiiko neumnost takoj korigirala katera od bolj kredibilnih oseb.

Verjamem, Jana, da sama veš, da je tale forum zlata vreden, sam splet pa še tisočkrat bolj. In verjetno so taki in podobni članki z eno besedo - foušija.

Lep dan, poli

Meni se zdi stran odlična, kar sem tudi povedala prvič ko sem začela pisati na forumu. Hvala Bogu da obstajajo take strani, kjer si lahko izmenjamo ikušnje, informacije,... Še bolj mi je všeč, ker preko spleta stvari potekajo hitro (če bi pisala pismo neki reviji, bi na odgovor čakala najmanj en teden - če gre za tedensko revijo, oziroma en mesec - v primeru mesečnika, kaj vse se lahko v tem času zgodi....). Pa tudi to mi je všeč, ker imajo ljudje s podobno situacijo različne izkušnje - vsakemu nekaj odgovarja, in tako lahko izbereš najboljšo rešitev za svojo situacijo.

Sigurno pa je, da se na forumu najdejo takšni in drugačni ljudje (strpni - nestrpni, z veliko znanja - popolni laiki,...). Sama se konfliktom poskušam izognit (tudi na tak način, da določenih stvari enostavno ne komentiram, ker potem oseba, ki išče konflikt ne more sama sebi replike dati..) In kot je rekla poli99 določenim uporabnikom verjameš brez pomisleka, spet druge jemlješ z rezervo. Vsak naj sam pri sebi razmisli kaj bo verjel. Saj pri drugih medijih ni dosti drugače: bolj verjamem člankom iz Dela, Dnevnika,... kot na primer neki tračasti reviji ali dnevnemu časopisu.

In glede na to, da gre za obliko medija, se mi zdi popolnoma normalno, da so ljudje, ki morajo stvari urejati ipd. in da za to dobijo primerno plačilo.

Ne se dat Jana. Večina nas obiskuje splet z dobrim mišljenjem on njem in z dobrim namenom.

LP

Glede  revije moj pes in  njihovih strokovnjakov  kateri pišejo  vanjo(  sploh tistih  , ki predstavljajo  pasme)  bi se  dalo  kakšno povedati.
Nekaj  časa  nazaj je  bila  predstavitev pasme  gordon seter, in po navedbah pisca(  pisateljice)  članka  so   v Sloveniji le  trije  gordoni ::).
Mogoče  bi bilo res  zdravo  , da  bi  kdo  kdaj pa  kdaj  malo  odpru  moj pes. net ....   vsaj  mogoče  kakšno  slikico , če že ne  drugega....  ker  kolikor se  spominjam  tiste  naše  predstavitve  setrov v BTC-ju  je  bilo  tam  vsaj  8 komadov  predstavnikov te pasme. Razen  če to niso bili  gordoni ???
Da ne omenjam  splošne  predstavitve  pasme... "  družinski pes"...  ta je bila  tudi  ena izmed močnejših ::)

Problem interneta je tudi v tem, da ljudem, ker imajo občutek, da so anomnimi, precej prej popustijo zavore. Nekateri pa tudi ne ločijo več med realnim in virtualnim življenjem.

Posledice pa so znane- klevetanje po forumih in nato vendarle 'pogumen' izbris postov, ko pridejov igro civilne tožbe. Širjenje laži, telefonski klici in zasebna sporočila z kaznivo vsebino, ko narediš zgolj to, da nekoga ujameš na njegovih lastnih besedah.

Je pa res, da si vzameš nekaj minut in postaviš stvari na svoje mesto, nekdo, ki bi bil rad zrnje, pa je v resnici pleva, pa nori ure in ure in na nekonstruktiven način izgublja svojo energijo in živce.

Sam imam izkušnje v novinarski sferi in lahko povem, da pisci člankov dostikrat nimajo niti najmanjšega pojma o tematiki, ki jo podajajo. Če se pisec sam tega zaveda in poišče pomoč pri strokovnjakih, ni nič narobe, če pa se ima za "vseveda", pa je njegov prispevek kaj klavrnega značaja.