mojpes.net

Pozdravljeni;
imam enoletno maltežanko.
Na sprehodih je ponavadi zelo pridna, problemi pa nastanejo, ko želiva prečkati cesto, saj začne psička lajati kot nora in se zaganjati v avte, ki vozijo mimo.
Nadležna je tudi do drugih ljudi, še posebej do gostov, saj laja tudi cel dan, če je "potrebno".
Do pribljižno šestega meseca je bila čisto pridna, saj smo jo navajali na avte, tuje ljudi...
Zdaj pa tak preobrat.
Naj omenim tudi, da je nismo nikoli peljali v pasjo šolo (ker so nekateri v naši družini odločno proti "spreminjanju in uničevanju, izbijanju lastne volje ::)" psa), čeprav zdaj resno razmišljamo o tem.
Hvala vnaprej za odgovore!

LP, Eva

Ne razmišljaj predolgo, šole se kmalu začnejo in ostali člani družine naj pridejo zraven. Mogoče lahko začnejo drugače gledati na problem....

lp in srečno!


Katarina

A nam lahko svetujete, v kateri tečaj naj se vpišemo...?

Po moje v solo za male pasme!

Preberi si pod solanje - sola za male psame!

Xena! Jo imate tudi pri vas?

Lp, Ursa

Kako pa se obnaša do velikih psov?

Do psov je prijazna, tudi do velikih, samo ima en čuden stil pri srečanjih :-\, saj se ne pusti povohat drugje, kot po smrčku, pa vztrajno skače daleč proč od psa :o (očitno jo je malo strah, čeprav bi se rada igrala z njimi).
Pri enem letu se obnaša kot kakšen dvomesečni mladiček, je zelo "razcartana".

LP, Eva

No superca, potem nima težav s tem. Potem je res najbolje, da vpišeta v Švrka ali kakšen drug tečaj kjer imajo male pse. Mi smo sicer imeli enega jorkija v mali šoli pa so bile ostale pasme vse velike. Res pa je, da ga boš s tem prikrajšal za igro.

Na žalost sem omejena samo na ilirsko bistrico :(, (ker imam 13 let).
Ima kdo mogoče kako izkušnjo s to šolo (ilirska bistrica), (glede na to, da imamo dva popolnoma nesposobna veterinarja s kupljenimi šolami... >:( >:( >:( :( :-X ).

LP, Eva

Škoda, ker si daleč..... Švrk šola za male pasme bi bila idealna.... pa tudi tamkajšnji kader je 1A!

Jaz žal pasjih šol iz tvojega konca ne poznam.... :'(

Morda jih pozna kod od ostalih Forumovcev?


LP

Kje pa se nahaja švrk?

V Ljubljani!

Lp, Ursa

A ima še kdo probleme s psom, ko srečate kolesarja ali pa koga na rolerjih?moj nikakor ne prenese koles. Z avtomobili nimamo nikakšnih problemov in jih popolnoma normalno prenašamo ampak kolesarji so pa kaplja čez rob ::)

Pa da ne bo pomote- se ne sprehajava po kolesarskih stezah ;D ;D

Ja jaz imam probleme...
Laja na vse nepoznano in poznano, kolesarje (grozno je bilo, ko je skočila iz mojega naročja in podrla kolesarja),  tudi na vse parkirane ???  traktorje pa delovne stroje, na prometne znake, ponavadi tiste, ki so naslonjeni na tleh...
S temi rečmi ni nikoli imela nobene slabe izkušnje...

Sj mojga druga prevozna sredstva ne motijo in jih dobr prenaša- zelo rad se prevaža v avtu ampak vedno ko pa srečamo kakšnega kolesarja se zažene proti njemu, se postavi na zadnje tace in rine v njega, kolesar pa malo da ne pade dol. seveda potem jst s kislim nasmehom na ustih pojasnim, da bi se le rad igral in spoznaval z mimidočimi ampak mislim, da mi tega nekako noben ne verjame in me le grdo gledajo. Sj res nč na renči niti ne laja na njih, le zaganja se, pa tudi to ni prijetno, kr je kr velika mrcina.

Evangelina a pes je spuščen ko to počne???

Ne ni spuščen pa tud kolesarja ne doseže, saj ga jst prej potegnem nazaj. Ampak je kr neprijetno. Pa ni imel nobene slabe izkušnje s kolesom.

Probaj pozornost preusmerit na sebe. Seboj imej njegovo najljubšo igračko ali hrano in predno bo zagledal kolesarja pritegni pozornost. Ko bo šel kolesar mimo ga pohvali. Lahko pa probaš ga dati na sedi in če bo bil miren ga pohvali in se z njim poigraj. Pa malo pobrskaj po forumu, smo že velikokrat pisali o tem.

Ce pa slucajno skoci proti kolesarju, ... ga pa obvezno potegni - cukni nazaj (bodi pripravljena na prvo "napako") in reci NE! Ponovi, dokler ne bo odnehal, potem ga pohvali!
Nikakor se mu ne smej ali mu kako drugace ne dopoveduj, da to lahko pocne! In VEDNO (bodi dosledna) mu moras prepreciti, ker ce mu enkrat ne preprecis, si zopet pet korakov nazaj!

Lp, Ursa

V bistvu nama je že enkrat uspelo ampak se je stanje spet poslabšalo. Šla sem na to varianto, da ko je skočil proti kolesarju, sem ga potegnila nazaj, rekla ne, dala v sedi, počakala in ga pohvalila. Nekaj časa smo kolesarje ignorirali, zdj pa je spet vse po starem.

Potem pa zopet veselo na delo!  ;)

Lp, Ursa

jep, bo kr treba, če ne bomo vse kolesarje pregnali iz naše okolice! :Ptako pa tud ne gre ;D ;D ;D ;D ;D

Sam povem, da laja tudi na kolesarje.

Pozdravljeni,
še enkrat se oglašam, v upanju, da mi boste pomagali s kakšnim dobrim nasvetom.
Kot sem že prej omenila, psička (enoletna maltežanka, zelo razvajena), laja na kolesarje, ljudi na rolerjih, avtomobile, goste in ljudi na cestah.
Opazila sem tudi, da se večine od naštetega boji, še posebej psov (napad dveh pekinezov v njeni rani mladosti).
Možnosti za pasjo šolo ni več (nestrinjanje domačih), tako da preostane šola in prevzgoja doma.
Nekako najboljši se mi zdi kliker, a me zanima, če bi se dalo z njim "zrihtat" problem lajanja?
Potrebno je tudi povedati, da me maltežanka tudi ugrizne (zelo močno!), ponavadi takrat,  
ko je v elementu lajanja na avte ali pa vzame kako neumnost iz smeti (itd.).
Zanima me, kako naj jo odvadim agresivnega vedenja do mene (družina predlaga UDAREC(!), ampak jaz res ne bi tega prakticirala...), in kako jo s klikerjem odvaditi lajanja na avte?
Kaj naj naredim ko laja na zgoraj naštete stvari, posebno na avte?
In strah pred drugimi psi?
Kako naj ji dopovem, da niso vsi nevarni?
Glede na to, da je to moj prvi pes in da nimam izkušenj z učenjem psov, mi bo vsak nasvet prišel prav.


LP, Eva

Binson!


Socializacija! Druzenje s psi, ki ji zagotovo ne bodo nic naredili oziroma najprej s psi, ki ji vsaj nekaj casa ne bodo posvecali pozornosti!

Glede klikerja ne vem nic - ga nisem nikoli prakticirala!

Psicki moras na vsak nacin dopovedati, da si ti oziroma ste vi glavni in ne ona! Nikoli ji ne dopustite, da bo ona "premagala" vas!
Ne ustrasi se je! Odlocno ji povej, da je to, kar je naredila narobe - z besedo NE! Potem pa na primer za pol ure na prostor - tam jo pustitie cisto pri miru! Najhuje za psa je, ce ga sploh ne opazis - pa tako miga z repkom!

V glavem, ko laja ali pa ko koga ugrizne ji najprej odlocno recite NE! Ce ne bo imelo ucinka - na primer, ko laja na avtomobile, jo s povodcem cuknite in ponovite NE! Nikoli ne popustite in nikoli ne smete odnehati vi! Pa ce to pocnete pol ali pa dve uri! Vi ste sef in ona je vasa podrejena, se pravi, bo ona ubogala vas in ne vi nje!

Poskusite na "primerih" - naj se nekdo vozi s kolesom ali rolerji, vi pa jo imejte na povodcu in vadite!

Zakaj pa je ne peljes v solo "na lastno odgovornost"?  ???

Sicer ne vem tocno, ampak se mi zdi, da je to maltezanom nekako "v krvi"! Ker od moje prijateljice maltezan je enak!  :-\

Upam, da sem ti kaj pomagala, ker takih problemov sama sicer nisem imela - so nas pa tako nekako ucili v soli!  ;)

Lp, Ursa

Binson,

joj, joj koliko tezav !?

Mislim, da si mi ti poslala 3 SMS sporocila nekje z neta, nisi pa mi dala svoje stevilke, zato ti nisem mogla odgovorit!

1. nasvet: nabavi si knjigo TEZAVE S PSOM, avtorice Celine del Amo. Dobis jo v vseh knjiznicah, lahko pa jo tudi kupis (cena cca. 5000 SIT). V tej knjigi imas lepo pregledno po vrsti zlozene vse tvoje tezave z natancnimi napotki za njihovo odpravljanje in preprecevanje novih..

2. Misim, da v tvoji blizini res ni nobene pasje sole, najblizja je v Postojni (ne vem, ce se deluje).

3. s klikerjem se da veliko narediti (npr. jaz ga uporabljam za učenje zelo samozavestnega in močnega samca tolerance do drugega samca - do te mere, da se ga za klik in nagrado lahko drugi samec brez incidenta  ;D dotakne s smrčkom in obratno), vendar ti uporabo klikerja brez znanja odsvetujem, ker moras zelo dobro vedet, kaj bos s klikerjem potrdil, kdaj, kako, kdaj ne, kako bos ustvaril zeljene okoliscine ipd...

4. poskusi se zmenit s kakim znancem kolesarjem ali rolarjem, da se dobita na ulici, sprva naj miruje in dovoli psici, da ga povoha ter pohvali in nagradi lepo obnasanje, ce to uspe, naj se malo zapelje...

Veliko uspehov!  :)

ojla!

Tudi jaz imam maltežana.  ;) Temo o maltežanih imaš tule.  ;) (http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=5;action=display;threadid=127;start=0)

Moj se pa najbolj boji psov. Res, vsakega psa se boji. In meni gre to na živce. Ja, pasja šola v postojni še deluje. S kje pa si?  ??? Kako pa je ime tvoji maltežanki?

Jaz predlagam, da psičko navadite na vse, česar se boji. Tudi pasja šola ne bi bila odveč. Vsaj mala. Moj kuža je hodil v malo šolo, a v nadaljevanje ne gre, saj imamo predaleč do Švrkca(okoli 80 km). Lahko pa bi šli v Postojno. Ampak ne vem...

V temi o maltežanih smo se menili o srečanju, a je žal odpalo. Bo pa zdaj v kratkem, eno srečanje. Sodeluj v temi, pa se zmenimo.  ;) :)

Jaz tukaj v okolici nimam dosti nepopadljivih psov, zato ga ne morem navajati na njih. In ostanejo mi le srečanja....  ::)



Čaw, jessy

Pozdravljeni. Imam 3 in pol mesece staro nemsko dogo. Pocasi sem jo zacel socializirati pa sta se dvakrat v njo zagnala dva manjsa psa in nanjo rencala in jo celo poskusala ugrizniti. Lastniku sem zabrusil naj da psa na vrvico in naj upa da se moja psica ne bo spomnila dogodka! Ko se priblizujejo kaksnokoli psi pocepnem zraven nje in jo imam vedno na vrvici, zaradi tega sem tudi oba napadalca pravocasno odgnal in preprecil ugriz. Sedaj razmisljam; socializacija ali pa sploh ne pri mladicih? Kaksne so vase iskusnje? Prijatelj mi je svetoval naj pozabim na socializacijo dokler ne bo vsaj 6 mesecev stara.  ???

Kaj ti smatraš pod pojmom "socializacija" ??? Zakaj ne pred 6-timi meseci?

Lp Jana

Moje mnenje!

Socializacija obvezna pred 6. mescem! Ampak s psi, ki niso popadljivi, ... pojdita v pasjo malo solo ...
Preden pa greste v stik z drugimi psi mora biti pes cepljen!!!
Je pa res, da jo moras paziti ... kar se hoje in skakanja tice, da ne bo imela kasneje tezav s hojo!

Kdo pa je vzreditelj tvoje dogice ... najbolje je vprasti kar njega!

šest mesecv je že precej pozno za socializacijo, Išči umirjene pse in jo z njimi spuščaj. Privezan pes se ne more socializirat, ker ga omejuješ pri izražanju.
Brez panike z aposamezne neprijetne dogodke. Psi so prilagodljivi. Del življenja je, da se včasih zgodi tudi kaj neprijetnega. Važno je ,da je število prijetnih stikov večje in da s svojim vedenjem ne ptrjiješ ali pospešuješ napačnih reakcij ali strahu.Že ko pse odganjaš kažeš kako naj se obnaša. Bodi raje samozavesten in prijazen a odločen do prišlekov, tudi če so "malo sumljivi".
Mislim ,da je zelo neprijetno živeti z velikim nesocializiranim psom, zato se potrudi.

Tema je ze odprta, zato jo bo Jana po vsej verjetnosti prestavila!!!

Socializacija...? (http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=6;action=display;threadid=2020)

NightCrawler ravno v prvih mesecih je socializacija najpomembnejša. Takrat psa nekako izoblikujemo. Definitivno če začnemo z njo pri 6 mesecih zamudimo veliko. Saj že s primarno socializacijo svojih mladičev začne psica mi jo potem samo še nadaljujemo.

Psa učimo kaj sme in česa ne. Ga navajamo na različne nove situacije ( vožnja z avtom, hrup v mestu, spoznavanje z drugimi ljudmi in živalmi, itd... ), ki jih mora osvojiti že v prvih mesecih, da bo kasnejše življenje z njim prijetneje.
To navajanje na nove okoliščine mora biti prilagojeno mladičku saj ga ne smemo preveč utrujati.

Hvala za input. Moja dogica bo sla v malo solo ze marca in upam, da bo potem vse v redu. Me pa skrbijo taksna srecanja, ker ce recimo neki pes kar tako ugrizne (verjetno od strahu) tako mladega psa le-ta lahko postane napadalen ali plasljiv, ko odraste. Sprasujem se le zakaj sta ta dva psa napadla mojo psicko? Mar psi ne zaznajo da je v vprasanju mladic? Se enkrat tanx za vase odgovore.

Saj ni nujno, da pes napada zaradi agresije. Tudi moja psica je napadala včasih pse. Ampak ne zaradi agresije, ampak zaradi strahu. Ker si je mislila: Bolje, da jaz prva napadem, kot da drugi pes napade mene. In je tako nekoč skočila v eno 3 mesece staro psico. Na srečo sem jaz pravočasno reagirala.

Moja psica ni več napadala. Sedaj sprejema vse pse-psice, pse, madičke... S tisto psico, ki jo je napadla kot mladička, se pa sedaj razumeta. Sta se zadnjič imele možnost skupaj igrati in ni nobene zamere z nobene strani ;)

Le brez panike ;)

Lp jana

Lucho je tudi precej dobro prenašala, ko je zadnjič plezala po njej ;)

Ej, kdo je plezal po komu >:( ;D ;) Bina ji je dala mir, pa to Luchi ni bilo všeč ;D ;D ;D ;D

Kakorkoli, socializacija je obvezna že od trenutka, ko pride pes v hišo.

LP Jana

Saj pravim ;)

Imam 6 mesečnega dolgodlakega škotkega ovčarja, ki obvlada že vsa osnovna povelja.....nobenih problemov...no problem se pojavi, ko sva na sprehodu in je mali "preveč" radoveden in poskuša vsakega ovohat, ki se preveč približa.......no potem je tu reakcija ljudi...da jih bo ugriznil, da je to višek, kaj psu pustimo, da nobenemu psu ne moreš zaupati itd....še bi lahko naštevala.....

No, vprašanje pa je to...kako naj odvadim psa ovohat človeka, ki gre mimo njega? :-\.....meni se to ne zdi smiselno.....poskušala sem že, potem pa naletim na drugo plat ljudi, ko se razhudijo, da oviram psa pri preučevanju okolice in da je njegov nos kot oči za nas......ja, vse lepo in prav, imam pa že dovolj pridig na vsakem sprehodu....

Res bom vesela vaših mnenj in nasvetov.
Lp

felina,pomojem je brez veze da se obremenjuješ s tem kar ti mimoidoči pravijo.
Najbolje je da psa vedno ko koga srečata potegneš k sebi in se izogneš.Vsaj jaz tako delam,pa ne zato ker bi Mond komu kaj naredil,ampak zato ker nikoli ne veš kakšnega človeka boš srečal.Ali so boji psov,ali ne...
Tako ti nihče ne more nič očitat,ker tudi dvomim da ti je toliko ljudi reklo da omeuješ psa, da bi se morala sekirat zato ;)

LP

Tudi moj mladiček je takšen, oziroma še hujši, saj po mimoidočih od veselja skače... Samo enkrat sem naletela na negativen odziv in sem se pač skesano opravičila :P

Predlagam ti to, kar delam sama- pes OBVEZNO na vrvici!! Flexi ali pa 10m povodec. Dokler pes ne ''obvlada'' ::) odpoklica in mirne hoje mimo ljudi ga imej na povodcu.
Če kuža želi k mimoidočemu ga preprosto pocukaj in opomni kako se mimo ljudi pravilno gre ;) Ko 'pošteka' in gre pridno dalje naj sledi BUČNA(!!) pohvala (oz. kakršna pohvala tvojemu psu ustreza ::) ) in priboljšek...

LP
Teja

Jaz sem Shivo učila da ne povoha vsakega na pločniku tako, da sem jo vedno dala poleg in z nečim - v našem primeru salamo - preusmerila njeno pozornost nase.

A mislite da jo je potem še kakšen človeček zanimal? :P ;D

Jo pa zanimajo sprehajalci s psi in sprehajalci z majhnimi otroki, ker jih na hitro, naprvi pogled po mojem skromnem mnenju zamenja za pse. ;D

Lp, Fortuna.

Ja, saj delam na tem a problem je, da ne pošteka. Če je človek oddaljen kak meter od naju, je preveč mamljivo. Tekanja do vsakega neznanca sem ga z lahkoto odvadila, to pa ne gre in ne gre. Mislim, da ne razume, da nekateri ga sami pokličejo k sebi, drugi pa ga odrivaja.Saj si lahko misliš....eni:"iiiiiiiiiiii...kaki lepi Lessi", drugi pa "vstran s to mrcino"...in je bogi revež zmeden......jaz pa še bolj od neuspešnega odvajanja in opravičevanja. Zdaj pač prakticiram dolge sprehode ob jutranjih urah, kjer je čimmanj ljudi in ko kdo pride, ga privežem in v velikem loku odpeljem vstran....upam, da bo z leti izgubil to zanimanje....saj bo, ne?

Lp

Moje mnenje je, da je izogibanje ljudi velika napaka, s katero se kuža zagotovo ne bo naučil pravilnega obnašanja pri srečanjih z mimoidočimi. To, da bo z leti izgubil zanimanje je neumnost.

LP
Teja

P.S. vztrajanje! Zmeden ne bi bil, če bi mu dala jasno vedeti- NE smeš sam k osebi. Nobeni. Če te oseba ustavi za čohljanje pa psu dovoliš pozdrav (na vrvici, da kontroliraš skakanje...)
Če je najbolj mamljivo, ko je oseba 1m zraven- torej takrat uporabi vse svoje ''znanje'', da psa preusmeriš nase. Seveda pa ne gre tako, da bi šele takrat, ko je tujec 1m stran, psa pričela motiti s priboljškom/igračo/pozornostjo  ;)(prej!)
Srečno

Ja, sem po premisleku tudi sama prišla do tega zaključka, zato sva sedaj vadila srečanje sprva v naravi, kjer ni toliko ljudi in ko je že malo osvojil zadevo,  ga pa še občasno peljem v mesto in moram povedat, da kar napredujeva. Sedaj so vrhunec zanimanja samo še majhni otroci in ljudje z vrečkami...pa bova tudi to počasi odpravila.
Hvala za vse odgovore,
lp

Teja, zakaj pa ne bi zanimanje za ljudi sčasoma ponehalo? Pri naših dveh mrcinah je že ;)

Bero je bil sploh tak, da je na ljudi celo skakal. Posledica je bila, da je bil na sprehodu privezan, ker nikoli nisem vedala, na koga bo skočil. In v tistem času je skakal tudi na naše obiske. Ko se je odvadil skakanja, je tudi ljudi na sprehodu pustil pri miru.

Bini so pa bili ljudje vedno v veselje. In sem imela probleme, ker jo je zanimalo, kaj imajo v rokah. In zato je bila tudi ona sprva na vrvici, ker nikoli nisem vedela, kako bodo ljudje reagirali. Sedaj gre mimo ljudi in je ne zanimajo več. Razen, če imajo hrano v roki ;D ;D ;D

Lp Jana

Pozdravljanje tujih ljudi na sprehodu se z odraslostjo in "leti" definitivno izboljša. Večina mladičev predvsem , če so odprtega značaja neumorno pozdravlja vse na poti, kot ste opazili je problem , ker večina mimoidočih to nagradi ali celo vzpodbudi...kaj češ. Jaz imam mladiče zato na flexu. Odrasle samce nato začne bolj zanimati osvajanje teritrija in drugi psi, vse pa se obnese  še na žogice in priboljškese  vezati z lastnikom in odvračati od opazovanja sprehajalcev. Najbolj učinkovto je pravočasno preusmerjanje pozornosti. Z opazovanjem potem uspemo izločiti tip ljudi, ki posameznega psa najbolj privlači in pomaga pravočasen odpoklic in privez....stopnja privlačnosti je navadno premosorazmerna z imenitnostjo oblačila "žrtve" ;D

Bina, želela sem, da izpade tako, da ne moreš imeti mladička odvezanega in ga na ''daljavo'' voditi mimo ljudi. Če se bo navadil pozdravljati mimoidoče, je velika verjetnost, da bo pozdravljal tudi kot odrasel, le manj intenzivo (npr. brez skakanja, če že ni boxer ;D ;) ;) )
tako da; flexi/10m povodec nuja ::)
Ali pa briketek, če lahko z njim toliko preusmeriš pozornost, da gre pes brezbrižno mimo tujcev ::)

Teja

Jaz sem bil poleti v mali šoli s psom. Imam malamuta, pubertetnika, mlad je še.
Bil se najprej skeptičen okoli klikerja, sva delala brez najpej. Smo imeli potem eno predavanje o klikerju, pa so razložili, da se da s klikerjem naučit psa vse kar je fizično sposoben naredit, pa to kar hitro. Pa mi je žal, da nisva več delala s klikerjem. Pa da sedaj ne delava dosti.
V glavno gledat te mora v obraz in ne v kliker in v roke, kaj imaš za njega, pribolške itd.
Ko naredi tisto kar želiš, takoj (tisti trenutek) klik in pribolšek, potem dodaš še povelje.

A imate kakšne linke o treningu s klikerjem (priznam nisem prebral vsega v tej temi tukaj)

LpM

Živjo, imam eno vprašanje. Do kdaj pustiti psičku da se igra z drugimi psmi? Če jaz prav razumem poanto socializacije, je ta, pa se pes ne zmeni za druge pse in mimoidoče ljudi. Moja 7-mesečna psička steče k vsakemu psu in bi se igrala z njim. Pa me zanima ali naj ji to dovolim, ali naj jo raje odpokličem, dam na povodec in greva naprej po najini poti.

Point socializacije je po mojem mnenju to, da se psicka igra z drugimi psi, se nauci "pasje" govorice - kot mladicek predvsem skozi igro. Poanta vzgoje in ne socializacije, pa je potem, da tvoja psicka ve kdaj je dovolj in kdaj ne sme in da jo lahko brez problema odpoklices kadar ocenis, da igra v tistem trenutku ni primerna. Jaz nikakor nebi psicki s pripenjanjem na povodec preprecevala igre, razen v omenjenem primeru, da ocenis da igra oziroma kontakt z drugim psom v tistem trenutku ni primeren, npr. gonitev, pomanjkanje casa ali kaj podobnega.

Zivjo. Eko js sm cist svez na tem forumu. Cez nekaj tednov dobim malega kuzka, pa me zanima kar dosti stvari. Dobro pa da zacnem kar s prvo temo ki se mi poraja.

Veliko govorite o socializaciji oz. navajanju psov na druge zivali, se posebej pse. Sam vem, da bom svojemu kuzku nudil maximum in ga bom tudi treniral oz. ucil vedenja (seveda pri ljudeh ki to znajo) do drugih zivali, poslusnosti in ostalega. Kaj pa kaj drugi sosednji psi. Sam zivim na podezelju in vsi vemo, da je podezelje polno sosednjih psov, ki jih imajo lastniki predvsem za odganjanje tatinskih zivali stran od kokosnjakov :D .. se pravi so psi nekako navajeni le na domacine, ostalo pa je vse slabo in so programirani unici vse kar ni tvoje. Ko sem se s prejsnjim (pokojnim :( :( ) kuzkom odhajal na sprehod, sem vedno imel in se imam v sebi strah, da naju bodo sosednji psi napadli, ker jih lastniki (ki so tako zavarovani v svoje nabildane pse,ker naj bi poslusali na besedo - YEAH RIGHT) vodijo kar brez povodcev. Vsaj v nasem kraju je nek privdih,da pes more bit pes, more bit najmocnejsi v kraju, vsi se ga morjo bati in ti norci se prav smejijo, ko pes brez glave drvi za drugimi krhkimi psi.

Skrbi me, da bom svojga malega kuzka peljal na sprehod in me napade tak pes. A si predstavljate, da vam poskuduje nek xyz pes (pa ne da mam kaj proti kuzkom ampak proti lastnikom teh psov) vasega psa z rodovnikom. A vi nimate tega strahu?!. Dejansko ni nacina, da bi lahko predvideval, kdaj bodo sosedi peljali pse na sprehod, neglede na to, da je tam kjer se sprehajajo vsi vaski psi ravno nas travnik ipd.

Ali morda pretiravam (ceprav sma se kar nekajkrat s prejsnjim kuzkom zapletla v tak dvoboj)? Kaj storiti v primeru, da naju napade nek pes? Mene grabi totalna panika!

Ali lahko vlozis v takem primeru kaksno odskodninsko tozbo ipd. ali pa vsaj dosezes, da njihov pes ne sme vec na sprehod brez povodca? Ker meni bi poknu film, da mojemu psu kdo kaj naredi?!

Opravicujem se za to temo, samo bi rad da mi poveste kaj vec, ker v meni je res tak strah, da vam ne znam povedat!

V tako neprijaznem okolju, bi si jaz nabavila psa,ki ne more že prvi ugiz dat na pol  ::). Z mladim bi hodila na socializacijo drugam. npr kakšna dobr mala šola. V domačem okolju pa bi se izogibla stikov s problematičnimi psi. Nekateri so pa najbrž tud normalni-a ne in s temi se občasno druži. Tam kjer je verjetnost napada oz slabe izkušnje večka ,je   posebaj pomembno , da ima pes čimveč pozitivnih izkušenj, da se ga vzgaja tako,da ne rine sam v pse in da je usmerjen v vodika.
Ko bo en pes odrasel in izšolan nekje tri leta lahko kupiš še enega- krdelo je manj vabljivo za napast, čeprav seveda moraš imet še boljšo kontrolo.
Sicer pa npr mojih psov tudi vaški gizdalini ne upajo napast- ker se moji ne bojijo ,ne bežije a tudi ne grozijo in ne reagirajo na provokacije (čeprav sta bila oba straješa že kdaj napadena in pogrizena). Ampak do te faze je zelo dolga pot.
Pomebno je,da se sam znebiš strahu in panike, ker to se prenaš an apsa. Tudi v primeru grožnje drugega psa ali slabe izkušnje moraš ohranit mir in pozitiven odnos do srečanj.
S psi je pač dandanes tako kot z ljumi eni so prijazni eni niso, en so pa psihopati  ::). Ampak zato ker so eni psihopati ni treba da  vdimo norca v vsakem- to se lahko naučijo tudi psi. Kot tudi tega, da se z psihopati ne splača merit in kregat 8)

hvala za odgovor :D .. zanima me se, kaj kdo stori, ce se znajde v situaciji, ko dejansko drug pes napade vasega? Do sedaj sem dozivljal samo paniko, pa me zanima kaksno bi bilo pravilno ravnanje, ko prileti do naju pes, ki iz ovohavanja naredi celo sceno in zacne rencati ali pa se kaj huje? Kaj takrat storiti.. js sm takrat trdi k kamen, zato pa tut sprasujem, kako ravnat v tej situaciji.

Bom pa definitvno psa solal, ker vem, da so tam dosti boljsi pogoji za razvoj psa, kot pa da to sam pocnem. Me pa raz*****jo taki sosedi, ki mislijo da njihovi psi 100% ubogajo, ga sprehajajo brez povodca, pol mu pa cez par metrov zbezlja in se dere in dere in nic. Mam pa tut sosedovo psicko, ki neprestano uhaja k nam(neglede na to, da je okoli in okoli sosed vse zavaroval - vseeno najde luknje) in preganja vse zivo kar je. Derejo se za njo zjutri, popoldne,zvecer, pes pa se mi zdi, da jih ima dobesedno za norca. Hodi nenadzorovano cez cesto, ce bi mel moznost bi pobijal kokosi, macke, podi za vsako zivo stvarjo, je pa koker spanjel, ki ima v sebi toliko divjega nagona, da me je te se posebej strah! Razvajen pes do amena, napacno ucenje in sploh vse narobe, pol pa dobijo zverino namest ljubkega psa! Ne vem, po moje bi bilo potrebno uvest kak zakon glede psa na vrvici oz. vsaj obvezen nagobcnik v primeru da se ne sprehaja na povodcu al pa kaj podobnega. Js si zelim, da bi bil vsak lastnik vaj 1% toliko osvescen, kot ste vi, pa zal to se dolgo ne bo.. vsaj v podobnih krajih kot sem jaz doma ne! 

vem, da se bo kdo spomnil in napisal, da pa psa raje potem ne priporocate, sam prosim ne tega komentarja, ker si zelim psa z vsem srcem!

Glede socializacije.. kdaj - starost; je kuzek primeren za solo za pse?

naši so bili stari okoli 4 mesece ko so začeli hoditi v malo šolo.

nOObek- Glede napada, ali imaš solzilec s sabo ali pa če ti napade psa ga poskusiš fajn brcnit recimo v jajca (če ti znese seveda) ali v smrček, kjer je pes še najbolj občutljiv ali pa najdeš hitro kako debelo palico  ga pač poskusiš udarit. Silišala sem za varjanto da palico psu porineš med zobe. To je naredila ena gospa in je delivalo.
Jaz bi poskusila te varjante.

P.S: sliši se grdo da poskusiš pretepst napadalnega psa, ampak raje njega poškodujem, kot pa svojega.

am ja.. hehe.. ustrasla si me :D :D. Vse metode se mi zdijo kr prehude, ce prav bi verjetno vse delovale. Potem pa moras vedet, da bi sledila kaksna tozba s strani napadalca oz. lastnika. V to sem 100% preprican, dejanskih dokazov o napadu name nebi bilo, bi bili pa verjetno dokazi na napadalcu samem. V vsakem primeru sem v riti, tako da bom poskusil uskladiti uro sprehodov kolikor se bo dalo.

če je tvoj pes privezan, jo on kriv. Mene bi pa prav brigalo, pa magari da sklestim njegovega psa do smrti. Kot sem rekla, raje njegov kot moj. Mislim da bi tudi ti tako razmišljal, če bi se ti to zgodilo.
Tudi če te toži, je naša zakonodaja tako mila, da mu ne bo nič pomagalo.

Vmes si spraseval, kdaj s psickom v solo, odgovor cimprej - nekatere dobre sole vzmejo v razred baby ze takoj po drugem cepljenju za kuzne bolezni, ce ne to najkasneje pri stirih mesecih; ne nasedat raznim klasicnim solam, ki trdijo, da se naj psa zacne solat sele pri 8-9 mesecih, ker takrat je ze pol zamujeno (tudi taksne sole se obstajajo). S samo socialiacijo pa tako ali tako zacnes takoj ko psicka dobis domov, zanjo ne rabis sole - to pa pomeni, navajanje na druge pse, na otroke, druge ljudi, razlicne sume, ucenje cistoce, itn.

čimprej v šolo!

 :) pozdravljeni, kot sem ze v drugih temah napisala imam 2mesecnega Mopsa.
Zanima me kaj ste dozivljali na prvih sprehodih,.. oz. ali vas ni bilo strah drugih psov,ko ste sprehajali pasjega mladicka.
Namreč včeraj in danes sem bila z malim Neonom po par minut pred blokom in sem se non stop ozirala okoli če je kje kakšen pes,. Zato me zanima kako je s tem?

Ko bom šla naprimer z Neonom po mestu ali do mesta,.. in bova srečala drugega psa kako naj odreagiram? Naj ga ju pustim skupaj? Seveda če bo tudi drugi pes na povodcu?
Kaj pa če bo drugi pes spuscen in bo prisu do Neona? Kaj naj takrat naredim? Naj ga pustim da se povohata ali ga dnignem?
Namereč Neon je tako  majhen da,..

Hvala in lp

Problem - stalnost pravil.
Naši prvi koraki z novo kužo... kako drugače je začeti z mladičkom, kot z nekom, ki ga je življenje že kaj naučilo! (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26280.735.html, 1leto, zavetiška) Prejšnja psica, trdobučne pasme, te težave ni kazala. Vedela je, da gre iz boksa na povabilo in ne ko se vrata odprejo, da odklepajoče odnese... je šla pit nazaj not in se pri odprtih vratih 'zaklenila' (iz pesjaka se pač hodi na povabilo), da sem jo morala 'rešiti' z dovoljenjem, da jasno lahko pride ven. V večini je pravilo bilo stalno in je veljalo celo, če so ljudje noter, pes pa sam zunaj. Seveda je bilo treba za to delat, a si imel občutek, da vaje pomagajo.

Tukaj pa - pravila so dokler sem zraven. Prve tedne, ko se je še bala, sem ji dopovedala, da se po stopnicah etažo niže (tam je mačji WC in hrana) hodi le na povabilo. Je sprejela. Zdaj sklizne dol samo da grem 5m stran. Jo zalotim še preden uspe jest ali kopat pesek, kregam, kaznujem (za par min. v WC recimo). Včasih ji seveda uspe, ker je preprosto hitrejša od mene. Sledi pol ure prestrašene pridnosti, potem isti postopek lahko ponovim. Kot da se ne prime. Bolj 'možat' pristop, ki je pri prejšnji psici deloval, tu povzroči strah in na kratek rok izvajanje ukazov s preveč podredljivosti - potem je pa i-s-t-o... V času strahu bi se recimo usedla na besedo, ulegla kot strela, prinašala, karkoli... že malo kasneje pa... Metoda me pušča na cedilu, E.T. si dovoli vse prepovedano, kar v moji prisotnosti dosledno sankcioniram. Obrneš glavo in komaj čaka, da ponovi. Ciganka z verige v pravem pomenu besede...

To me moti, imam rada doslednost, tudi zaradi samega odnosa s psom. Dol. stvari so na začetku (moment strahu) štimale, zdaj ko se je sprostila, da ne hodi okrog s poklapanimi ušesi pa se malo heca počasi. Sicer se trudim skoz upoštevat striktnost, jo omejujem, da mi ne 'ukazuje' ona - skratka delam znane stvari, ki jih moraš, da ti ne zleze čez glavo.

In drugo vprašanje:
zanima me, kako vi sankcionirate, če vaši enostavno nočejo nečesa naredit? Pri njej absolutno ne gre za dominanco (če jo imam na kratko, bistveno bolj uboga, ampak je rep čisto med nogami, ušesa nazaj, skratka, dela iz strahu - poleg tega pomaga samo, dokler sem taka, potem takoj popusti).

Kako torej reagirate vi, ko bi psi malo po svoje? Primeri: 'ne, zdejle pa jaz ne bi sedela...' (gleda te, kot da prvič sliši ta ukaz)... 'ne grem grist kosti na ležišče, jo bom tu na tepihu' (se tudi 5tič vrne, če jo pošlješ na 'odložišče')... 'a da se zdajle ne smem turit vmes, ker ste mi že trikrat rekli 'neeee, stran' in vem, kaj je to?' Mi ne gre za 'učke', ki bi me delali mehko, samo ne vem, kako postopat - ponavljat v nedogled s priboljški in jo dobesedno podkupovat, se mi nekako ne zdi smiselno, ker pridejo vsak dan situacije, ko se najde kaj boljšega od priboljškov (a naj potem takrat s pečenimi kračami skačem okrog nje?) - če pa v-e, kaj hočem, samo se ji ravno ne da, ker ima dober razlog, da tega ne naredi (recimo ni tepiha pod ritjo in se je določila ne sedet, ker na parketu 'zebe') - prosit je pa ravno ne mislim. Dvignit glas do tresenja šip je sicer možno, ampak bo spet ubogala le iz strahu - samo potem se lahko skoz derem, ker pomaga samo takrat);

Skratka, zanimajo me vaše tehnike korekcije neželenih vedenj in tega, kako dosežeš, da nekaj naredi, čeprav ti očitno kaže, da ona zdejle ne bi? Sem za striktnost, ampak kaj storit, ko ponavljaš in ponavljaš, a se vedno izkaže, da dela samo ko gledaš, ko se samo umakneš, nisi napet, ampak si ti sam, te pa po svoji volji občasno tudi zeza? Mogoče sem pa samo prehitra (en mesec ni ravno veliko), kar me bolj skrbi je trend, da ne gre na bolje.

Še primerčkov (včerajšnji): z mize se ne je - bila poslana na odložišče (ve tudi načeloma, a jo je treba včasih 'odposlat', ko je hrana na mizi). Moj dobesedno le obrne glavo in dvigne telefonsko slušalko pa že manjka pol krožnika svežih datljevih kroglic (sledi njegovo pošiljanje nje 'v zavetišče' :) in kreg, ki itak ne nuca, ker se ji je splačalo in se je že imela fajn)...

Sem se (glede na prejšnjo psico plus teorijo iz knjig) stalno s filozofijo futrala, kako so psi drugačni od mačk, kako se jih da naučit, zdaj pa imam večkrat na dan pred očmi povečano mačko, ki samo čaka, da bo ukaz popustil (= se boš obrnil stran in ji dal mložnost - če je pol kregana/kaznovana, karkoli, pa j*b*g*).

Kakšna ideja (poleg šole ki itak sledi, ampak ne bo v moji dnevni, kjer so tudi stvari za odpravit)?
Da ne bo pomote - je super psička, ves čas visi na meni, fokusirana, razigrana, luštna, razen malenkosti strašno prilagodljiva, izjemno hitro dojema, nežna po potrebi... delava na pozitivno motivacijo, se pa bojim, da vse skup že malo meji na podkupovanje oz. je vsaj ona tako dojela zadeve, ker dela 1. samo kadar me vidi in 2. samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega.

Flip je določene stvari dojel šele čez pare mesecev, leto dni. Tako da, če delaš prav, ti ne ostane druga kot ponavljat do onemoglosti, kaj je prav in kaj je narobe. Ene se prime takoj, druge kasneje. Flip je bil na začetku prav butast in je potreboval 6 mesecev, da so se začela njegova kolesa v možganih premikati, da je začel razmišljati, glede na to, da je bil eno leto prepuščen sam sebi.

Če se noče vsest, če trmari, ji rit malo dol porineš, ker ukazi se poslušajo na prvo in ne ji pustiti, da moraš 10x ponoviti. Pri Flipu pomaga to, da ga najprej pokličem po imenu in ga malo razvlečem Fliiiiiip, zastanem za sekundo in potem sedi.
   
Če jo daš na prostor, je fajn da ve, da mora tam ostat. Jaz v tem primeru uporabim počakaj. Ampak, da prideš do tega, da pes tam čaka 30 minut recimo, moraš veliiiiko vaditi, sploh pri vztrajnih  ;) In pa seveda, konec prostora označiš z neko besedo. Ker če jo pošiljaš na prostor in nima ukaza za prenehanje, se bo vstala ko bo ona hotela. Tu moraš biti ti dosledna in vsakokrat, ko jo daš nekam, sledi ukaz počakaj tam in potem ukaz za konec, lahko vstaneš. Ampak to se vadi počasi. Najprej po par minut, da si ti prisotna in šele čez nekaj časa, da ti nekam greš in se vrneš hitro nazaj in potem podaljšuješ čas. Ko vidiš, da dojame, nadgrajuješ in podaljšuješ čas. Midva sva vse to delala s klikerjem.

Flip zna biti zelo tečen in ljubosumen, ko se božajo mački. Takrat uporabljam besedo gremo stran ali pa gremo dol. Ampak jo moraš spet naučiti kaj to pomeni.

S časom se začnejo kolesa vrteti in hitreje dojemajo, vsaj pri Flipu je bilo tako. Včasih smo mi tisti, ki bi radi, da se zgodi kar čez noč, ker sosedov pes že vse zna. Ne vemo pa, da se je sosedov pes tudi moral vse to naučiti, in da je mogoče tudi trajalo. Po 6 mesecih ponavljanja smo začeli napredovati, zdaj po enem letu se pa stvari odvijajo veliko hitreje, ker pajčevine v glavi skoraj več ni  :P Tko je bilo pri Flipu. Je pa seveda od psa do psa odvisno.

Ne bi bila rada pametna ampak imam enega točno enakega doma. Je z mano sicer že od mladiča in je sedaj star dve leti. In žal kar se mene tiče tak pes ne bo nikoli podoben tvojemu prejšnjemu. To je karakter in nimaš kaj pomagat - lahko samo delno nadziraš oziroma omejiš. Midva hodiva v šolo, smo dosledni, se znjim ukvarjamo, vadimo ukaze, zna polno stvari itd. praktično enako kot pri vas.  Neke 'težave' smo sicer omilili, nekaj se rešuje skupaj z odraslostjo, ampak pes pa nikoli ne bo 100%.

Nasvet za 2. točko (samo kadar hoče oz. ji ni bolj v interesu kaj drugega). Na primeru sedi, ki ga velikokrat uporabljamo. Sva sredi Tivolija, pes stoji ob levi nogi na kratkem štrikcu: Dalton sedi, se ne zgodi nič; ukaz zanikaš (pomembno! da se pes ne navadi 'ah saj je rekla pa v resnici ni treba'  -*:) z ne in ponoviš: sedi, če takoj ne izvede spet zanikaš z ne itd. Moraš pa zelo pazit na svoj glas. Brez histerije, dretja, nestrpnosti... Glasen in jasen sedi in če ne rata glasen in jasen ne. In mislim da je bolje da imaš priboljšek pač v žepu in ji ga daš samo ko ukaz izvrši, ali pa jo za nagrado 'spustiš' da gre vohljat okoli. In to začnita delati, ko boš imela čas - se vam zna zgoditi da boste na začetku za en ušiv sedi 10 minut stali sredi Tivolija. Je pa zelo pomembno, da se na koncu vsede (izvrešena vaja), in ko se - dobi veliko pohvalo. V sili lahko na začetku uporabljaš tudi rahel cuk na ovratnici ali roko na rito, da res vidi, da misliš resno.

Za 1. točko sem pa žal brez izkušenj reševanja - se nam pa tudi dogaja. Ko smo skupaj na vrtu ne koplje lukenj, čim ga pustiš 15 minut zunaj že rije, ko smo skupaj mu na misel ne pride da bi kaj uničil, če je sam brez problema začne z demoliranjem pasje postelje itd. Tako da tukaj tudi jaz upam da kdo ve kaj uporabnega  ???

FŽ, a greste kaj k Xeni v šolo?
Tam izveš ogromno uporabnih trikov :)
Jaz sem bolj kratke potrpežljivosti in kadar se je Missy le preveč dolgo delala tošota ala nič ne vem, nič ne znam, nič ne slišim, sem bila tudi huda - do meje, ki je zanjo sprejemljiva, seveda, ker je bolj mile narave.
Mislim, da sve zdaj kar zmenjeni kaj in kako. Je pa res, da ji delovna vnema popušča, kolikor meni popušča doslednost. Torej - kadar sem v stiski s časom, se ji fejst pozna, da ne delam z njo.

Za razliko od večine in kontra vsem pravilom od Nelike ob njenem prihodu nisem zahtevala/pričakovala ničesar. Zaradi njene plašnosti, si nisem želela niti enega konflikta. Bivalna kletka je bila pripravljena, ker je baje rada uničevala, čim je bila 1sekundo sama, vse ostalo mi je pa bilo vseeno. Ni ji bilo treba ubogati, se učiti, upoštevati pravil, delati, poleg hoditi,... nič. Princeska razvajena :-* pač, je lahko delala, kar je želela oz kar nisem preprečila ;)

Kletke nismo potrebovali/uporabljali sploh, vse ostalo neželeno vedenje sem v bistvu ignorirala oz. preprečila (kraja mačjih briketov ;D-dostop onemogočen ), nezgodam pa nasmejala in krivila samo sebe, ker nisem bolje preprečila.

Po parih mesecih sva začele z osnovami, da je nagrada fajn, da je kliker fajn, da je sodelovanje fajn, da je igra fajn, da prepoved/kreganje ne pomeni nič resnično hudega... Potem malo agilitija, kjer se je bilo treba sproti naučiti prostor+čakanje in vodenje, itn...
In tako načeloma še vedno zanesljivo zna samo to, kar so jo v zavetišču naučili, ostalo pa tako na izi utrjujemo, dodajamo, prepovedujemo,...
Nobenih težav nimamo, uči se zelo hitro, zelo rada dela in sodeluje do onemoglosti.

Sam tko, btw, ena malce drugačna izkušnja ;)
Se zavedam, da ni uporabna za vsakega, ampak pri nas je krasno delovalo.

Meni je ta varianta od skogkatt bližje. Tudi pri nas se je prve mesece odvijalo vse bolj počasi. Počasi v smislu zahtevanja in pričakovanja. Stvari so se bolj preprečevale kot zahtevale. V bistvu sva začeli "resno delati" ko sva prišli v šolo. Nekaj mesecev po posvojitvi.
Prvi mesec se mi je zdelo, kot da me je zadel tornado ;D. Župa je takšen karakter - kot veter, vendar poslušna, ko je nagrajena. Včasih se ji pač stvari odvijajo prepočasi (ne vem kam se ji tako mudi ::)). Ampak to sem šele kasneje dojela.

Tudi jaz sem dala Missy najprej čas, da se nas je navadila, vendar sem že od začetka sama sebi postavila meje, kaj ona sme in kaj ne sme. Torej glavne zadeve glede kavča (lahko), postelj (ne sme), hrane (briketi), fehtanja (ne sme) ipd. To smo dosledno upoštevali brez kakšne hude drame, tudi veliko smo delali na preventivi (grizenje stvari - smo vse umaknili, lulanje...). Šele čez kakšna dva meseca, ali malo manj, je šla v šolo in do takrat smo se že kar poznali, tako da je bilo lažje delati.
So pa osnove od začetka iste, je pa stvar v tem, da Missy ni zatravmiran pes z bistvenimi vedenjskimi posebnostmi, da bi moral ful paziti, ali da bi jo določene situacije spravljale v hudo stisko :)

Pri nas delamo z . e . l . o .     p . o . č . a . s . i . Bi šlo veliko hitreje, ker je Črtko brihten ko strela in zelo učljiv, tako da je tu bolj problem v bistveno premalo časa, ki ga imam jaz na dan na razpolago.

Sem pa jaz tudi začela najprej s preventivo (preureditev stanovanja, vse čevlje pospravit v omaro, mačje stranišče pokrit, hrano umaknit...) in z navezovanjem. Pes je bil zelo prestrašen, zmeden, socializacija iz prejšnjega doma nikakva. Za povrh se mu pa zelo poznajo geni iz 26. kolena po prababici in bi rad kaj po svoje.

Čez čas sem ugotovila, da ima rad red in pravila. Popolno nasprotje našega prejšnjega psa, ki je bil čisto boemska duša. Pa ne gre tu (samo) za doslednost, ki je itak samoumevna in je osnovno pravilo pri vzgoji. Gre npr. za obroke točno ob isti uri, za sprehode po isti poti... In se pač pravil čim bolj natančno držim. Ugotavljam namreč, da kadar pes točno pozna situacijo in ve, kaj se od njega pričakuje, je dosti bolj umirjen in se da odlično sodelovati. Nenavadne stvari pa dodajam po kapljicah.

Ukazi so mirni (da se ne prestraši), jasni, logični in pri tem, kar zahtevam, vztrajam do onemoglosti. In počasi, res počasi, postaja življenje malo lažje.

Je pa res, da nekatere stvari dojame takorekoč "iz prve", drugih spet ga pa ne morem navaditi, pa če se postavim na trepalnice. Npr. ukaz "počasi" je dojel takoj. Včasih se greva igro "tiho in počasi" in se plazi po ulici kot Rambo po džungli (vse v upanju, da se bo uspel približati in povohati kako mačko). Šolske ukaze itak. Šola je sploh njegov najljubši šport in prav škoda, da trenutno nemoreva naprej v pravo šolo. Delava pač ob večerih sama in je tudi s tem za silo zadovoljen.

Po drugi strani pa ga še nisem uspela v celoti odvaditi zaganjanja v kolesarje, pa skakanja na vrh glave od navdušenja, ko nekdo pride domov, pa teženja obiskom (ki predvsem ne marajo njegove večno mokre brade), pa kraje kakcev iz mačjega stranišča (če ga pozabim pokrit), pa... Dela še za naslednjih 10 let, potem bo pa mogče boljše.

Vsekakor je lažje, če imaš psa od malega, ker samo gradiš in ni treba nič spreminjati, ne upoštevati že pridobljenih izkušenj itd. Gre pa lahko čisto lepo tudi z odraslim posvojenim, samo nima smisla, da si zadajaš nerealne cilje in poskušaš prehitevati z leve in z desne.

Počasi. Kadar se posreči, nagradiš. Kadar naredi zanalašč narobe, skregaš. In vztrajaš. In to je vse.

No jaz pa imam precej drugačen problem. Moja Tia (shih tzu - 6 mesecev) se zelooooo boji ostalih psičkov, pa ni važno ali so za pol manjši od nje ali desetkrat večji. Vedno ko vidimo psa se ustavi in noče naprej oziroma hoče nazaj ali v moje naročje (če bi bila spuščena bi verjetno kar zbežala). Največji problem je bil v tem, da v našem mestu ima veliko ljudi kar spuščene pse (vsaj v moji okolici). Ko sem jo dobila sva šle v prvem tednu na sprehod in naju je "napadel" velik črn pes, ki je bil v bistvu še mladič in se je hotel le igrati. Ona se je tako prestrašila, da se mi je polulala od strahu v naročju. In tako se je nadaljevalo. Vsak pes ki ga srečava se dobesedno zakadi v mojo Tio, ona pa sam rep med noge in k meni v naročje. Tudi kužkov mojih prijateljev, s katerimi se večkrat vidimo se boji. Sedaj sem jo sterilizirala in se mi zdi še slabše. Prej če drug pes ni pridrvel do nje je bilo še vse ok in se je vohljala, včasih celo igrala. Sedaj, po sterilizaciji pa je katastrofa - vidi psa, otrpne in začne tudi cvilit, če je drugi pes preveč živahen okrog nje.
Kako naj bi to spremenila. Rada bi, da bi se tudi z drugimi kužki kdaj igrala in ne samo z ljudmi.

Velika napaka je, da prestrašenega psa, vzameš v naročje in tolažiš-s tem potrjuješ, da dela pravilno, ko se boji. Ignoriraj to vedenje, bodi mirna in pojdi lepo naprej. Ne je silit v psa, dobivaj se s preverjeno prijaznimi psi. Nikakor ne potrjuj njenega vedenja, umiri jo recimo z besedo ššš, ne božaj in ne jemlji v naročje. ko se umiri, jo pohvali, pobožaj, daj priboljšek. Ampak res takrat, ko bo mirna.

Ja, sej to počnem, vendar vedno ko se stanje izboljša se napad ponovi - npr. včeraj ko sem jo sredi ljubljane peljala na sprehod je iz grmovja skočil črn cca. 20 kg pes in je skoraj s ugriznil njo potem še mene in nato še lastnico. Ne razumem zakaj ne morajo take pse imet ljudje na vrvici. Po tistem je bla še par ur čisto iz sebe. Takrat sem bila ravno na obisku pri fantu, kjer so kupili francoskega buldoga ki ja star 3 mesece in se je tudi njega bala, kasneje po tem napadu je tudi naj renčala če se je preveč približal. Takih podobnih situacij je bilo že več in po moje jo je zaradi tega strah...

Kolikor razberem iz tvojih postov menim, da je tudi tebe zelo strah vsakega srečanja. Temu primerno reagira tudi tvoja psička, ker čuti tvoj strah. Kot je že Zalarjeva napisala, moraš sitacijo rešiti mirno.


Največjo škodo si naredila predvsem sama, ko si psičko dvigovala v naročje, saj sama tja ni mogla splezat, a ne.
Za začetek se začnita sprehajat na kakšni mirnejši lokaciji, kjer ne bo veliko psov.
Če poznaš kakšne lastnike mirnejšega psa se dogovorite za srečanje. Najprej na daleč, potem pa vedno bližje. Pes naj ne skače v tvojo psičko pri srečanju.

Sicer bi ti pa priporočila, da to težavo čim prej rešiš v kvalitetni mali šoli, kjer ti bodo lahko pomagali ob sami situaciji (tam so še drugi psi).
Veliko uspeha!

nehajte komplicirat in skakat v luft za vsak d*** :P 
kaj to pomeni; skoraj ugriznil? ::)

Maja, kar so punce napisale je čisto res-ti si tista, ki se panično bojiš.
ti si tista, ki moraš zagotovit da tvoj pes ni ogrožen.
ti si tista, ki dela napako z naročjem....
ti pa tudi jaz predlagam pasjo šolo (mala šola), tam bo psička spoznala da so drugi psi čisto ok (ker bodo tudi drugi psi striktno nadzorovani ;)upam da urediš.

Mogoče sprehod sredi Ljubljane za vaju ni najboljša ideja za začetek? Je veliko vrveža, veliko psov in ljudi in je težko imeti "vse pod kontrolo". Izberita kraj, kjer bosta že od daleč videli kdo in kaj se približuje in vaju ne bo presenetilo.

Tudi jaz priporopčam malo šolo, ampak ker mislim, da se še vsaj dobra dva meseca ne bodo začele, poskusita do takrat sami čimbolje delat.

Kot so ti že rekli, najprej umiri sebe (na lastni koži preverjeno, če te je strah, da tvoj pes nečesa na zna, ne more, je zanj nevarno, to prav dobro ve in se temu primerno odziva). Ni vsak pes, ki se hitro približuje nevaren (neprijeten že, nevaren pa večinoma ne). Ne dvigaj je, tudi če hoče, v naročje, pomirjaj jo in spodbujaj k raziskovanju. Ko si v situaciji kjer težko predvidevaš, kaj bo za naslednjim vogalom jo brez panike postavi bliže sebe in naj hodi zraven tebe, ne meter pred tabo ali meter za tabo. Nagradi jo za vsako lepo srečanje z drugim psom.


Naj mogoče še kdo komentira tole naslednjo idejo, ampak na Vilharjevi je sedaj tista pasja ograda precej zaživela  (sploh  med standardnimi sprehajalnimi urami) in do sedaj kadaroli sem bila so psi fajn pa tudi glasni niso preveč. Ne svetujem ti, da jo dokler je tako boječa pelješ v ogrado, ker bo zanjo verjetno toliko psov malo preveč, lahko pa gresta do ograde in si ogledujeta in ovohavata pse, ki so že noter. Če bodo za ogrado se ji (oz vama) mogoče ne bodo zdeli tako nevarni, pa bo malce pridobila na samozavesti. Mogoče se celo s kom primernim domenita za kaka "terapevtska" srečanja. 




V Ljubljani je veliko izbire tudi na sprehodih in ni vrag, da najdeš koga primernega za začetek (imam kolegico, ki se je preselila iz ljubljane in sedaj tam ne najde pravega pasjega igralnega partnerja za svojo kužo ...)

Mogoče bi bili moja Aja in Tigi čisto fajn za kakšno tako srečanje. Nobena ne grize, pod kontrolo sta, obe sta majhne... Ljubljana, seveda.

Očitno smo se malček narobe razumeli. Jaz je ne dvigujem več v naročje (ker vem da to ni dobro). Pogovarjala sem se že z učiteljem pasje šole in mi je to odsvetoval, rekel je, naj se v primeru napada postavim med mojo psičko in pred napadalnim psom - IN TO SEM TUDI NAREDILA. Mene ni strah nobenega psa (tudi če bi me ugriznil, bi že preživela). Želela sem samo povedati, da me zelo zanima, zakaj se drugi psi dobesedno vedno zakadijo vanjo in začnejo lajati - to se zgodi v 90% srečanjih z drugimi psi. Ona se v takem primeru zelo vstraši in kljub temu da jaz ostanem mirna  in se z lastnikom drugega psa tudi kaj pogovorim, ona pa  čisto pobesni (začne brezglavo tekati, cviliti,...) pa če tudi bi se drug kuža samo igral ali jo povohal. Večkrat sem poskušala sodelovati pri tem, da bi se z drugimi kužki dobro razumela ampak kar ne gre. Edini pes s katerim ni bilo težav je bila še ena psička iste pasme, pa še to je potrebovala pol ure, da sta se pričeli igrati.

Glej Maja1605, škoda pri vedenju tvoje psičke je že narejena. Sploh ker je bilo na začetku potrjeno njeno napačno vedenje ji zdaj sploh ni jasno kaj se dogaja in zakaj nima več zaščite (pri tebi).
Srečanje z drugim psom bi pri vaju moralo izgledati približno takole .. pes, ki je nezatežen, prijazen in neobremnenjen z drugimi psmi naj se nekaj časa le igra v vajini bližini. Psičko v nič ne sili, ampak se le igraj z njo. Med igro se bo zgodilo, da bosta kdaj tudi zelo blizu in vsako pozitivno obnašanje nagradiš. To naj bo za enkrat dovolj. Ko se bo neobremenjeno igrala ob tujem psu naredite počasi in previdno korak dlje v spoznavanju in ovohavanju. Spet naj bo najprej igra (lastnik - pes), da se navadi njegove prisotnosti.
Psi pa jo napadajo zato, ker že na daleč oddaja signale strahu in nervoze.

No včeraj zvečer sva bile na sprehodu in sva srečale eno gospo z kužkom. Tisti kuža je bil že malo starejši, prijazen in nič "napadalen". Počasi je prišel do moje Tie, nekaj časa se ga je otepavala in norela, vendar se je kmalu umirila, medtem ko sem se jaz začela z gospo pogovarjati in se je hotela z njim igrati  ;D. Dobro nama je šlo!!! Škoda da nas je nevihta pregnala domov. Upam da se bo zadeva popravila in hvala vsem za nasvet.