mojpes.net

Danes popoldne je Ante prispel v novi dom. Šok, seveda, ampak počasi bo vse v redu.
Ante je postal iz Anžeta prav iz praktičnih razlogov. Prvi Anže, taki na dveh nogah, je že pri naju doma, naravnost čez cesto. In še enega Anžeta imamo, celo v družini, moj pranečak (bratov vnuk) je sicer zdaj še Anžetek, ampak vseeno. Pa sva se odločila, da bo pač Ante. Sicer zveni dalmatinsko, pa nič hudega.
Začetek novega bivanja je bil zelo težak. Kar pri vhodnih vratih je ostal, na preprogi. Po nekaj časa sem ga le zvabil, da je legel na odejico, ki so jo uporabljali tudi moji prejšnji psi. Potem sva dala odejico naprej, v vežo. Sedaj že po malem raziskuje ostale prostore - pa saj se nama ne mudi, kar mnogo časa si lahko vzameva.
Ko bo kaj posebnega, novega, se pa spet oglasiva.

O Ante  >3

Kako lepo napisano  hu:g

Čestitke Anti in novim staršem   :-*

 :-*

O, dobrodošel v novem domu in na forumu! :-* Ime je prav simpatično; najin dolgoletni najemodajalec je bil Ante ... fejst in pošten dec, verjamem, da bo tak tudi Anže/Ante, ko pride k sebi po prvem šoku ;-). Vse dobro!

O, lepo, da sta se že javila. Veselimo se novih poročil.  :)

Ful sem vesela za tegale fantka! :-*

Včeraj sva "osvojila" še kuhinjo in dnevno sobo.
Ponoči je spal v dnevni sobi na "kravi" (ustrojena kravja koža za preprogo). Jaz spim malo naprej, v kabinetu.
Proti jutru, malo pred sedmo, sem dobil pomoč "od zgoraj" za veliki preboj. Pošteno je zagrmelo in kar nekaj časa je trajalo. Nakar sem pri vratih zaslišal prav tih "ii". Seveda sem ga poklical, takoj je prišel k meni. Umaknil sem se na postelji in legel je k meni. Tako sva skoraj objeta ležala, četudi sploh ni več grmelo. Bilo mi je jasno, da je že prej spal v postelji, saj je mirno pustil, da sem ga celo pokril z odejo. To je moj fant! Prav takega sem si želel, no, bolj upal sem, da ga dobim.
Bila sva opoldne že tudi na sprehodu, videti je bilo, da mu je všeč, vse je po predpisih označil, občudoval je razgled, potem sva pa morala nazaj, ker je začelo deževati.
(Imam vrsto slik, kako jih lahko dodam v forum?)

Kako lepo >3

Tukaj so navodila: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,27947.0.html (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,27947.0.html)

Oh :D >3 :-*
Vidva sta pa zgleda res en za druzga narejena!

Lahko fotografije posljete na info@zavetisce-horjul.net pa jih bom jaz objavila v vajini temi. :)

Kolk je lepo brati takšna javljanja iz novih domov >3. Mene vedno preplavijo spomini, kako je bilo, ko sva midva našo prvo Horjulko iz hribčka pripeljala domov, že kar več kot 7,5 let nazaj :).

Ante :)  >3

(http://s4.mojalbum.com/8195224_17419842_21853314/zavetisce/21853314.jpg)

(http://s4.mojalbum.com/8195224_17419842_21853315/zavetisce/21853315.jpg)

(http://s4.mojalbum.com/8195224_17419842_21853316/zavetisce/21853316.jpg)

(http://s4.mojalbum.com/8195224_17419842_21853317/zavetisce/21853317.jpg)

(http://s4.mojalbum.com/8195224_17419842_21853318/zavetisce/21853318.jpg)

Frajer! O0

Superca! :)

Ante, prav simpatičen fant si :-*  in očitno si našel tudi ene fajn ljudi ki te imajo zelo radi.. :) Vesela za oboje. :)

Hvala, binulja, za objavo slik!
Sedaj moram še najti programček za odpravo svetlečih oči. Za ljudske rdeče oči ga imam, za pse pa še ne.
To noč je Ante prespal na preprogi ob moji postelji. Kar toplo mi je pri srcu, tako prijazen je ta kuža.
Lp Janez

 >3

Iiiii, še ena srečna zgodba! Kar toplo mi je pri srcu. Obema en velik  hu:g >3

Janez, programa za odpravo svetlečih oči pri psu ni!  ;)
To, kar se sveti, je zadovoljstvo in dobro počutje. :)

Je program, samo tako enostaven kot za ljudi res ni. Imenuje se PetEyeFix (http://tintguide.com/peteyefix.html), je shareware in ga niti ni enostavno uporabljati. Sem malo poskušal, pa kakšnega presenetljivega uspeha ni bilo. Mi pa res manjka umetniška žilica.

Danes proti večeru sva poskusila iti ven brez vrvice. Kakšen užitek! Sami poskoki so ga bili, tek gor in dol po cesti. Potem sva odšla do drugega soseda, tam je najprej lepo pozdravil gospodinjo (to pa izjemno lepo zna), kot vrhunec so pa spet prišli njihovi trije mucki, eden se je celo opogumil, da mu je dal ljubčka. Prav presenečen je bil, reagiral pa ni. Krasno!
Nazaj grede je še malo okoli par hiš tekel in na koncu pridno odšel nazaj v hišo. Zdajle zadovoljen počiva.
Jutri greva na sprehod v gozd - brez vrvice. Komaj čakam!

Če se samo na tole navežem..... sem prepričana, da tole ni v skladu s posvojitvenim razgovorom in pogodbo, ki ste jo podpisali v Horjulu. Tako prepričana, da dam roko stran. Psa ne poznate, ne on vas, to, da je pridno prišel nazaj v hišo, prej pa še malo okoli par hiš tekel, ŠE NE POMENI NIČ, predvsem pa vam naj bognedaj to ne daje poguma, da ga jutri v gozdu spustite. Ne veste namreč in NE MORETE vedeti, kaj šele predvidevati, kako bo odreagiral na vse vonje ali celo prisotne živali v gozdu in to je prav gotovo zadosten razlog, da ga ne spuščate. Poleg tega se začne psa spuščati takrat, ko mu je jasno, kaj je ODPOKLIC (ne, da pride nazaj, kadar se mu zdi) in ga je spodoben izvesti tudi pod težjimi pogoji, pa to še vedno ne pomeni, da bo imun na "gozd". Poiskusiti. kako se bo v gozdu obnesel, je pa preveč neodgovorno in se lahko zelo slabo konča. Bi res želeli tvegati, da se mu kaj zgodi ob tem da ste si ravno takega psa tako želeli? Tega ne razumem....

Ja, se strinjam, z 20-30m štrikom, četudi navadnim, malo debelejšim, se bo Ante počutil svobodnega, vi sigurnega, pa še odpoklic bosta lahko super trenirala  ;) Sploh gozd je za pse lahko poln skušnjav.
Iz lastnih izkušenj začasnikov vem, da se kar precej psov nekaj dni drži "za kiklo" novega skrbnika, dokler ne postanejo sigurnejši in škoda je že prve dni sprobavati koliko je pes navezan na vas. Tri tedne je po mojih izkušnjah neka meja, ko sama lahko rečem, da sem približno pogruntala finte začasnika, pa še potem me lahko kaj preseneti, tudi na štriku  ::)

Zelo resno jemljem na znanje. V gozdu bo ostal na 5m vrvici, več sploh ni mogoče, zaradi grmovja in strmine levo in desno od poti.
Na ulici (slepa cesta in praktično brez prometa) bova od časa do časa preizkušala poslušnost. Če ne bo v redu, mu bom razložil, zakaj je po tem na vrvici. Je pa, vsaj zaenkrat, kar ubogljiv. Ampak, kdo ve, marsikaj ga lahko zmoti.
Hvala za pripombe, do zdaj še ni bilo nobene "škode".
Sem pa kar malce zaskrbljen. Tri pse sem VSAK dan (enega 10, enega 15 in eno 13 let) vodil po tem gozdu, NIKOLI na vrvici. Samo enkrat se nam je en izgubil, pozno zvečer je šel malce po svoje in se izgubil, pol ure je trajalo, da sva ga našla.

Ni nobenega razloga za zaskrbljenost.
Vzemita si čas za treniranje odpoklica. Najprej v nemotečem okolju, potem pa še s počasnim dodajanjem motenj.
Sledni povodec (kupite ga lahko v vsaki specializirani trgovini) je idealen za ta namen.
Konec koncev, se vama mar kam mudi?  ;) :-*

Vsak pes je zase. Enako kot vsak človek je tudi pes svojstven s svojim razmišljanjem in delovanjem. Težko je primerjati enega z drugim, četudi hodimo vsak dan po isti poti. Vsekakor je dobro imeti psa pod nadzorom (vrvica na prostem) nekaj mesecev, da se spoznata in povežeta.  :)
Kot je rekla SinM...kam se vama mudi? Zdaj sta skupaj in nič vama tega ne more vzeti (razen izguba zaradi neprevidnosti  ;))!  :-* :-* :-*

 (http://shrani.si/t/27/Q1/49SyRCUi/ante-1.jpg) (http://shrani.si/?27/Q1/49SyRCUi/ante-1.jpg)
Sedaj sva že oba "ta prava". Ante uboga, jaz pa tudi. Nobenega privezovanja (no, po cesti sva previdna in na vrvici, drugače pa ni problemov). Pokličem ali požvižgam in že je tu.
Tole piševa, da vidiva, kako je z objavo slik. Če bo v redu, bo še.
Zaenkrat lep pozdrav
Ante in Janez

Danes je minilo dva meseca, odkar sem bil na hribu nad Horjulom in sem odpeljal mojega danes najboljšega prijatelja Anžeta. Postal je Ante in zdaj sva oba zelo zadovoljna en z drugim. Enkrat si bom vzel več časa in opisal, kaj sva vse doživela in kako se imava. Zdajle samo sliko iz gozda, par dni nazaj.
(http://shrani.si/f/3p/U0/2T5NM2Ym/ante.jpg)

Zelo bomo veseli poročila. Tukaj smo sami firbci! ;)

Slikca je pa  >3

Kako pametno gleda  >3

Lepotec  :-* >3

Oooo, lepotec!  :-*

Vsi moji bivši psi so bili sladkosnedi.
Nekako prepričan se bil, da pa Ante ne mara sladkarij in sadja. Pa sem danes ugotovil, da je pač previden in prvo preveri, kaj mu ponujam.
Po kosilu sem si privoščil tiramisu. Sedel sem pred televizijo in užival. Ker sem pa dober človek, sem ponudil tudi Anteju. Najprej se je obiral, pa ni dobil, sem jaz polizal žlico. Ker me je lepo gledal, sem mu še enkrat ponudil. Tokrat je le snel z žlice in pojedel.
Gledal sem TV in zajemal sladico. Nenadoma sem zaslišal neko godrnjanje in pogledal sem dol na desno, kjer je sedel Ante. Fant me je nepremično fiksiral z očmi, rahlo godrnjal (podobno predenju muce) in se vsaki dve sekundi obliznil od ušesa do ušesa. (to bi morali videti!)
Še enkrat sem mu ponudil sladico, tokrat pa ni nič pomišljal. Samo mljask je naredilo. Od zdaj naprej... no ja, saj bo tudi zame kaj ostalo.