mojpes.net

REŠEVALNI PSI

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/pes-nakazuje-ponesrecenca.jpg)
 pes nakazuje ponesrečenca

Za začetek malo zgodovine

Prvi zapisi o uporabi psa kot pomočnika pri iskanju in reševanju ljudi so znani iz leta 1707 in najdemo jih v dokumentih švicarskega samostana St. Bernard. Vsem je znano, kako so švicarski menihi s pomočjo bernardincev iskali in reševali onemogle potnike na prelazu St. Bernard.

Načrtno šolanje sanitetnih psov, kot so jih takrat imenovali, se je začelo znotraj vojske, v sanitetnih enotah. Leta 1903 je v Švici izšla knjižica o dresuri in uporabi sanitetnega psa, avtorja majorja A. Berdeza. Sanitetne pse so uporabili že v rusko-japonski vojni, kjer so psi v strelskih jarkih, med bitko poiskali ranjence in jih z glasnim laježem nakazali. Takrat so največ uporabljali airdale terirerje.
Leta 1938 so švicarski gorski reševalci odkrili, da pes lahko da tudi v snežni plazovini odkrije ponesrečenca. Leta 1940 so začeli sistematično šolati, katerega pobudnik je bil kinolog F. Schmutz, ki je šolanje opisal tudi v knjigi (izšla je leta 1954).

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/pes-je-nasel-ponesrecenca-p.jpg)
 pes je našel ponesrečenca pod snegom

V drugi svetovni vojni so psi dokazali svoje sposobnosti, ko so na bojiščih v okolicu Stalingrada našli 200.000 ranjencev.

V Angliji so prvi začeli uporabljati pse za iskanje v ruševinah bombardiranih mest. Prešolali so sanitetne pse, največ uspehov pri šolanju pa je imel polkovnik J. Baldwin. Na žalost, iz tistih časov ni nobenih zapisov, saj je bila smrtnost vodnikov psov med napadi velika.
Uspehi pri iskanju ponesrečenih v ruševinah, so spodbudili številne države da so, v okviru enot civilne zaščite začele šolati reševalne pse. Švicarji so v organizaciji SVKA leta 1972 izdali prva navodila za šolanje reševalnih psov.

Kako se je začelo v Sloveniji

Prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanjev snežni plazovini je bil leta 1952 v Tamarju. Udeležili so se ga člani Milice, Gorske reševalne službe (GRS) Jesenice in Kluba ljubiteljev športnih psov. Leta 1955 so nastala nesoglasja med člani GRS in kinologi, zato je GRS do leta 1967 organizirala tečaje brez sodelovanja KZS.

Kinološka zveza Slovenije (KZS) je prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini samostojno priredila leta 1970 pod Stolom.
Prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini je bil organiziran septembra leta 1977 na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Organizirali so ga KZS, Republiški sekretariat notranjih zadev in GRS. Povabili so vodnike s psi, ki so bili usposobljeni za iskanje v snežni plazovini. Sodelovalo je 28 vodnikov. Pokazalo se je, da je za šolanje iskanja v ruševini potrebno precej več sistematičnega dela in da je boljše, da se pse in vodnike šola za vsak namen posebej.

V letih 1979 in 1980 sta bila organizirana še dva tečaja v Podutiku v Ljubljani. Leta 1981 so že v treh kinoloških društvih (KD Celje, Krim in Ljubljana) potekali tečaji za šolanje reševalnih psov. Skupno se jih je udeležilo 29 vodnikov. V naslednjih dveh letih se jim je pridružilo še 23 vodnikov. Komisija za reševalne pse (KRP) pri KZS je organizirala tudi tri seminarje za vodje šolanja reševalnih psov.
Leta 1983 je KRP skupaj s KD Ljubljana organizirala prvo uradno preizkušnjo reševalnih psov, ki se je je udeležilo 32 vodnikov iz 7 kinoloških društev. 17 vodnikov in psov je preizkušnjo uspešno opravilo in 12 najboljših je KRP uvrstil na posebno listo MERP (Mobilna enota reševalnih psov) za iskanje v ruševinah, ki jo je posredovala Republiškemu štabu Civilne zaščite Slovenije.
Istega leta je bila tudi prva reševalna akcija. V hrastniškem rudniku je blato zalilo skupino rudarjev na globini 450 m. Reševalna psička Ajda vodnice Simone Volaj je, po napornem enournem spustu na mesto nesreče in po polurnem iskanju, nakazala truplo.
Leta 1984 je izšla tudi prva strokovna literatura v slovenskem jeziku ABC ... za vodnike reševalnih psov. Seminarsko gradivo je zbral, uredil in obdelal Vlado Gerbec.

Prvi izpiti za iskanje v ruševini so bili 15.10.1988 po programu, ki je bil sestavljen poiskusno za dobo dveh let. Sodila sta Vlado Gerbec in žal že pokojni Branko Špindler. Po poiskusni dobi je bil na prvem zboru sodnikov, pripravnikov in vodnikov leta 1990 sprejet Pravilnik za preizkušnjo usposobljenosti reševalnih psov in njihovih vodnikov. Izpit je bil sestavljen iz treh delov:
1. Iskanje izpod ruševin – izpiti so bili razdeljeni v tri stopnje ISP-R1, ISP-R2 in ISP-R3
2. Iskanje v snežni plazovini – izpiti dveh stopenj ISP-L1 in ISP-L2
3. Iskanja pogrešanih oseb na terenu – ISP-PO.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prvi-izpit-ISP-R3-1991.jpg)
 prvi izpit ISP-R3 (1991)

Kdo lahko postane vodnik reševalnega psa

V večini kinoloških društev, se lahko pridruži enoti le polnoleten vodnik (izjemoma tik pred polnoletnostjo), saj delo v enoti ni običajno šolanje psov.
Reševalne pse šolamo na ruševinah, novogradnjah in drugih težkih terenih in brezpotjih. Vodniki morajo pri gibanju na takih terenih upoštevati vse varnostne ukrepe in biti predvsem odgovorni sami zase in za svoje pse.
Zaželeno je, da so vodniki komunikativni, iznajdljivi, v dobri fizični kondiciji in da radi delajo v skupini.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prehod-preko-reke.jpg)
 prehod preko reke]prehod preko reke

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/izdelava-ovir.jpg)
 izdelava ovir

Kakšni psi so primerni za reševalnega psa

O pasmah, primernih za reševanje pravzaprav ne moremo govoriti. Primerni so vsi srednje veliki psi, ne glede na pasmo, tudi mešanci. Pomembno je, da pes ni agresiven do psov in ljudi (tudi do otrok in starejših), da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali (kokoši, mačke ...) in da je psihično stabilen. Manj primerni so zelo veliki in težki psi, zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/tibetanski-terier-Hera.jpg)
 tibetanski terier Hera

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/aljaski-malamut-Pika.jpg)
 aljaški malamut Pika

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/shar-pei-Azia.jpg)
 shar pei Azia

Predavanja in izpiti za vodnike

Vsako leto od januarja do marca potekajo teoretična (in praktična) predavanja za vodnike začetnike. Vodniki pridobivajo nova znanja o potresi in nevarnostih v ruševini, osnovah sledenja in iskanja, hevarnosti v gorah in plazovih, prvi pomoči ponesrečencu, prvi pomoči psu, radijskih zvezah ZARE, orientaciji in topografiji, vrvni tehniki. Po koncu predavanj morajo vodniki opraviti teoretične in praktične izpite. Vse te izpite mora vodnik opraviti preden opravlja prvi izpit s psom. Lahko bi rekli, da mora novi vodnik reševalnega psa opraviti izpitov »za en letnik fakultete«.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Predavanja-prva-medicinska-.jpg)
 Predavanja-prva medicinska pomoč

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vrvna-tehnika.jpg)
 vrvna tehnika

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/transport-vodnika-in-psa.jpg)
 transport vodnika in psa

Letna izobraževanja

Vsako leto marca poteka štiri dnevno zimsko usposabljanje vodnikov in psov prednost pri udeležbi pa imajo vodniki z mladimi psi. Vodniki so nastanjeni v gorski koči, psi pa v avtomobilih. Delo poteka na primernih terenih-plaziščih v bližnji ali daljni okolici koče, kjer vsaka skupina v sneg izkoplje nekaj »grobov« (lukenj v snegu), kamor se skrije oseba. S psi se dela na plaziščih dopoldan, popoldna pa so predavanja in obnavljanje znanj o prvi pomoči, nevarnosti v gorah poleti in pozimi, plazovih. Čeprav vodniki reševalnih psov niso aktivni reševalci v primeru snežnega plazu, za to je pristojna Gorska reševalna služba ter njihovi vodniki in psi, se je zimsko usposabljanje pokazalo kot zelo koristno. KZS zadnjih nekaj leto, zelo dobro sodeluje z GRS, njihovi predavatelji in inštruktorji pa tudi sodelujejo na zimskem usposabljanju KZS.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Nakazovanje-ponesrecenca-s-.jpg)
 Nakazovanje ponesrečenca s kopanjem

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/sondiranje.jpg)
 sondiranje

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Predavanja-nevarnosti-v-gor.jpg)
 Predavanja-nevarnosti v gorah

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/delo-na-lavini.jpg)
 delo na lavini

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/odkopavanje-ponesrecenca-v-.jpg)
 odkopavanje ponesrečenca v snegu

Konec poletja je organiziran tabor vodnikov reševalnih psov, zdaj že nekaj let z mednarodno udeležbo. Delo poteka v manjših skupinah (od 8 do 10 vodnikov), vodja skupine oz. inštruktor pa je vedno slovenski vodnik. Skupine trenirajo v porušenih zgradbah, novogradnjah, jamah, rudnikih, gozdovih, kavernah, ... Tabor vsako leto pripravi drugo kinološko društvo. Do sedaj so tabori bili v Celju, na Jezerskem, v Marindolu pri Črnomlju, v Tolminu, Tržiču, Varpolju pri Mozirju in Zagorju. Podobno kot na zimskem usposabljanju je dopoldne namenjeno času delu s psi, popoldne pa izobraževanju vodnikov, rekreaciji, medsebojnem spoznavanju vodnikov, ogledu bližnjih znamenitosti, kopanju,...

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/mednarodni-tabor-vodnikov-r.jpg)
 mednarodni tabor vodnikov reševalnih psov, Tržič 2003

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Otvoritev-tabora-v-Zagorju-.jpg)
 Otvoritev tabora v Zagorju 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/delo-v-rovu.jpg)
 delo v rovu

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/delo-s-potapljacem.jpg)
 delo s potapljačem

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/delo-je-lahko-tudi-blatno.jpg)
 delo je lahko tudi blatno

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/delo-na-rusevini.jpg)
 delo na ruševini

Delo v enotah KD

Največkrat se vodniki enoti pridružijo že po mali šoli ali po končanem tečaju osnovnega šolanja, lahko pa so to tudi starejši psi.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/psi-ERP-KD-Ljubljana.jpg)
 psi ERP KD Ljubljana

Delo v enoti reševalnih psov poteka celo leto, ne glede na vremenske razmere. »Treningi« so enkrat ozrioma dvakrat tedensko; iskanje v ruševinah ali v gozdu – brezpotjih in vadbo premagovanja ovir in poslušnosti.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/ovire.jpg)
 ovire

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/preskok.jpg)
 preskok

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/gugalnica.jpg)
 gugalnica

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/poslusnost.jpg)
 poslušnost

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-v-rusevini.jpg)
 iskanje na ruševini

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/trening-premagovanja-ovir.jpg)
 trening premagovanja ovir

Izpiti reševalnega tima - vodnika in psa

Trenutno je v Sloveniji v veljavi Pravilnik za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, ki vsebuje pravilnik  FCI (Mednarodna kinološka zveza) in IRO  (Mednarodna organizacija reševalnih psov) z dopolnitvami.

Izpiti so razdeljeni v stopnje. dve stopnji iskanja v ruševini (IRP-R/1 in IRP-R/2) in iskanja pogrešanih oseb (IRP-PO/1 in IRP-PO/2), tri stopnje iskanja zasutih v snežni plazovini (IRP-L/1, IRP-L/2 in IRP-L/3) ter dve stopnji iskanja po sledi (IRP-SL/1 in IRP-SL/2). Poleg tega je še predizpit za reševalnega psa (IRP-P) in dve posebni preizkušnji reševalnega psa (PRE-RUŠ in PRE-ISK).

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/pregled-opreme.jpg)
 pregled opreme

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-na-rusevini.jpg)
 iskanje v ruševini

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prijava-sodniku.jpg)
 prijava sodniku

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/ponesrecenec-najden.jpg)
 ponesrečenec najden

Izpiti vseh stopenj so sestavljeni iz vaj poslušnosti, premagovanja ovir in iskanja oz. sledenja.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/priprava-psa-pred-iskanjem.jpg)
 priprava psa pred iskanjem

Poslušnost je pri vseh izpitih enaka. Premagovanje ovir je drugačno pri iskanju v snežni plazovini, kjer mora pes poleg usmerjanja na daljavo ki je tudi pri ostalih izpitih, znati hoditi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti prevoz s helikopterjem, žičnico, ratrakom, ... Premagovanje ovir pri ostalih izpitih pa vsebuje še naslednje vaje – prehod preko nestabilne deske na sodih, gugalnico, vodoravno lestev, plazenje skozi cev, prehod čez neprijetni material in skok v daljino. Vaje poslušnosti zajemajo prosto vodljivost, vajo sedi, prostor in stoj z odpoklicem, prinašanje predmeta, vajo naprej in odlaganje z motenjem.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/usmerjanje-na-daljavo.jpg)
 usmerjanje na daljavo

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prosta-vodljivost.jpg)
 prosta vodljivost

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/neprijetni-material.jpg)
 neprijetni material

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/premagovanje-ovir-na-izpitu.jpg)
 premagovanje ovir na izpitu

Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico »Delovna knjižica reševalnega psa«. Pes po opravljeni prvi stopnji izpita dobi značko – Reševalni pes. Vodnik, ki je s psom opravil prvo in drugo stopnjo izpita (v posamezni disciplini) izpita in vse izpite vodnika, dobi naziv »Vodnik reševalnega psa«.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/IMG_7327.jpg)
 delovna knjižica

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/IMG_7331.jpg)
 delovna knjižica - platnice

Preizkušnje

V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v Enotah reševalnih psov Slovenije razporejeni v Regionalne enote reševalnih psov (ERP), MERP (Mobilna enota reševalnih psov) in SIP (Skupina za iskanje pogrešancev). Preizkušnje za uvrstitev v enote so vsako leto oktobra in novembra, uvrstitev pa velja eno leto. Tako so v enotah vedno najbolje pripravljeni vodniki in psi.

Regionalne enote

Vodnik, ki je opravil vse predpisane izpite vodnika, s psom pa opravil prvo stopnjo izpita iskanja v ruševini, lahko opravlja preizkušnjo za uvrstitev v regionalne ERP. Preizkušnja zajema preizkus znanja premagovanja težjih ovir-lestve na višinah, prehod prek gradbene mreže, nestabilne deske, plazenje skozi ožine ... Poleg tega mora pes poiskati ponesrečence v zaprtih prostorih in ruševini. Število oseb in čas, ki je določen za iskanje je odvisen od zahtevnosti iskalnega območja.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/dostop-na-rusevino.jpg)
 dostop na ruševino

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/timsko-delo%2C-iskanje-v-ruse.jpg)
 timsko delo, iskanje na ruševini

SIP

Reševalni tim, ki je opravil prvo stopnjo iskanja pogrešanih oseb lahko opravlja preizkušnjo za uvrstitev v enoto SIP. Preizkušnja je sestavljena iz dveh delov. V prvem skupaj iščeta dva vodnika in psa. Tu sodnik ocenjuje komunikacijo med vodnikoma, uporabo radijskih zvez, nudenje prve pomoči in načrt preiskave terena. V drugem delu pa vsak reševalni tim išče 4 ali 5 oseb, spet odvisno od terena. Najboljši se uvrstijo v SIP. Enota SIP je zasnovana na teritorialnem principu. Vsaka regija ima svojega vodjo, na državnem ravni pa so člani enote še vodja, zdravnik, veterinar in logistika, ki skrbi za radijske zveze, karte, GPS, ...

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prehod-preko-reke-Tolmnike.jpg)
 prehod preko reke Tolminke

MERP

Vodniki in psi, ki so opravili drugo stopnjo izpita iskanja v ruševini, pa lahko opravljajo preizkušnjo za uvrstitev v MERP. Ta preizkušnja je najzahtevnejša. Sestavljena je iz dveh delov. Prvi del je opravljanje preizkušnje za uvrstitev v regionalne enote, v drugem delu pa mora pes, v sorazmerno kratkem času (25 minut), preiskati ruševino in najti 5 oseb. Vodnik pa mora pokazati praktično znanje vrvne tehnike, prve pomoči ponesrečencu, prve pomoči psu in opraviti test fizične kondicije. Najboljših 15 vodnikov s psi se uvrsti v enoto. V enoti so poleg vodnikov s psi tudi operativni vodja in njegov namestnik, zdravnik in veterinar.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/preizkusnja-za-enoto-MERP-B.jpg)
 preizkušnja za enoto MERP, Branik 1991

Vaje in usposabljanja enot

Vse enote imajo vsako leto dve skupni vaji, vsaka enota posamezno pa še vsaj tri vaje. Nekatere vaje so vnaprej načrtovane, druge pa so nenapovedane, pri katerih se preverja tudi odzivni čas vodnikov.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-SIP-nasli-pogresanca.jpg)
 vaja SIP-našli pogrešanca

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-vseh-enot-Cinkarna-200.jpg)
 vaja vseh enot Cinkarna 2004

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Cinkarna-2004.jpg)
 Cinkarna 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-vseh-enot-Rocevnica-20.jpg)
 vaja vseh enot Ročevnica 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-na-Okreslju.jpg)
 vaja na Okrešlju

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/Okreselj-2005.jpg)
 Okrešelj 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/spust-psa-na-rusevino.jpg)
 spust psa na ruševino

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-resevalnih-psov-na-Dul.jpg)
 vaja reševalnih psov na Drulovki

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/oskrba-ponesrecenca.jpg)
 oskrba ponesrečenca

Memorial Boža Talan

Od leta 1990 KD Šmarna gora vsako jesen organozora memorial v spomin na Boža Talana, vodnika, inštruktorja in sodnika za delo reševalnih psov. Memorial je zasnovan kot tekmovanje trojk, treh vodnikov s psi, ki se preizkušajo v iskanju pogrešanih, iskanju v ruševini, nudenju prve pomoči, vrvni tehniki, poslušnosti in premagovanju ovir.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/talanov-mamorial-razglasite.jpg)
 talanov mamorial-razglasitev

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/poslusnost-skupinsko.jpg)
 poslušnost skupinsko

Strokovni kader

Inštruktor
Vodnike, ki so dosegli naziv »Vodnik reševalnega psa« matično kinološko društvo se lahko prijavijo na seminar za inštruktorja za delo reševalnih psov. Izobraževanje (predavanja, seminarji, praktično delo) poteka približno leti in se konča s teoretičnim delom izpita in seminarsko nalogo. Kandidatu za inštruktorja pa se v dveh letih pripravništva zaznamujejo tudi uspehi, ki so jih njegovi tečajniki dosegli na izpitih. Trenutno je aktivnih 19 inštruktorjev.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/instruktor-med-razlago.jpg)
 inštruktor med razlago

Sodnik
Vodnik z daljšim stažem ali inštruktor se lahko, če izpolnjuje pogoje po Pravilniku o strokovnem delu KZS, prijavi na izpit za sodnika pripravnika za delo reševalnih psov. Po uspešno opravljenem teoretičnem izpitu mora dve (do tri) leta stažirati ob uradnem sodniku na izpitih in preizkušnjah. Ko opravi predpisano število stažiranj, se lahko prijavi za opravljanje izpita za sodnika za delo reševalnih psov. V Sloveniji so aktivni štirje sodniki, ena sodnica ter dva sodnika pripravnika.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/sodnik.jpg)
 sodnik

Sodelovanje s tujino

Vaje reševalnih psov
Slovenski vodniki že dolgo sodelujejo z vodniki reševalnih psov iz cele Evrope. Eno prvih sodelovanj je bilo vzpostavljeno z enoto Rettungshundestaffel iz Brunecka (južna Tirolska); slovenski vodniki so pomagali pri ustanovitvi te enote. Polega tega sodelujejo z enotami reševalnih psov iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Švice.   

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-v-Nemciji.jpg)
 vaja v Nemčiji

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/premagovanje-ovir-vaja-v-Fr.jpg)
 premagovanje ovir, vaja v Franciji

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-Auronzzo.jpg)
 vaja Auronzzo

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-v-Italiji.jpg)
 vaja v Italiji

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-OZN-1992-Wiener-Neusta.jpg)
 vaja OZN 1992 Wiener Neustadt

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/vaja-resevalnih-psov-v-Bria.jpg)
 vaja reševalnih psov v Brinaconu, Francija

Tekmovanja
Vodniki reševalnih psov se od leta 1992 udeležujejo tekmovanj reševalnih psov, kjer so zelo uspešni.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prvenstvo-Avstrije.jpg)
 prvenstvo Avstrije

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prvo-prvenstvo-resevalnih-p.jpg)
 prvo prvenstvo reševalnih psov Rohrbach 1992

IRO

Je mednarodna organizacija reševalnih psov, ki je bila ustanovljena leta 1993 na Švedskem. Združuje enote in organizacije reševalnih psov s celega sveta. Trenutno ima 54 članic.

Svetovno prvenstvo
Od leta 1995 dalje IRO vsako leto organizira svetovno prvenstvo reševalnih psov.

Največji uspehi vodnikov ERPS
- 2. mesto leta 1996 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 3. mesto leta 1997 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 4. mesto leta 1995 – Damijan Dimič s Kalo (iskanje v ruševini)
- 4. mesto leta 2005 – Marko Bručan z Izo (iskanje pogrešanih oseb)
- 5. mesto leta 2000 – Jure Turk s Panom (iskanje v ruševini)
- 6. mesto leta 2004 – Matjaž Zanut z Nušo (iskanje pogrešanih oseb)
- 7. mesto leta 2004 – Eva Gologranc z Mixom (iskanje v ruševini)
- 8. mesto leta 2000 – Boštjan Zafran s Queen (iskanje v ruševini)
- 10. mesto leta 2004 – Marko Bručan z Izo (iskanje pogrešanih oseb)
- ekipno - 2. mesto leta 1995, 4. mesto leta 1996 in 2004, 5. mesto leta 1997 

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/otvoritev-svetovnega-prvens.jpg)
 otvoritev svetovnega prvenstva 2002

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/ekipa-za-svetovno-prvenstvo.jpg)
 ekipa za svetovno prvenstvo 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/rusevina-na-svetovnem-prven.jpg)
 ruševina na svetovnem prvenstvu 2005

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-na-terenu-svetovno-.jpg)
 iskanje na terenu (svetovno prvenstvo 2005)

»Einsatztest« - test usposobljenosti vodnika in psa za uvrstitev v enoto IRO

Letu 2003 je v Ljubljani potekal prvi preizkus usposobljenosti vodnikov in psov za uvrstitev v enoto organizacije IRO. Od štirih vodnikov je preizkušnjo uspešno opravil eden. Leta 2004 je bila preizkušnja v Avstriji in naši vodniki so bili zelo uspešni. Od  petih vodnikov so se štirje uvrstili v enoto, od tega eden kot vodja. Licenca traja dve leti.

Resnične reševalne akcije, iskanje ponesrečenih v ruševinah

Tujina

Egipt
Leta 1992 je 5 slovenskih vodnikov sodelovalo pri iskanju ponesrečenih v potresu, ki je prizadel Kairo.

Turčija
V Turčiji leta 1999, so slovenski vodniki dvakrat sodelovali pri iskanju zasutih po katastrofalnem potresu.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/pot-v-Turcijo-1999.jpg)
 pot v Turčijo 1999

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/slovenski-vodniki-resevalni.jpg)
 slovenski vodniki reševalnih psov, potres Turčija 1999

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-Turcija-1999.jpg)
 iskanje Turčija 1999

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-po-katastrofalnem-p.jpg)
 iskanje po katastrofalnem potresu, Turčija 1999

Alžirija
Leta 2003 so se štirje vodniki iz Slovenije (od tega eden iz ERPS) pridružili mednarodni enoti IRO, ki je posredovala po potresu v Alžiriji.

Slovenija

Kolizej
Leta 1995 se je zrušil del zgradbe Kolizej v Ljubljani. Takoj so poklicali tudi vodnike reševalnih psov. V reševalni akciji, ki je trajala celo noč, so psi nakazali vse tri zasute osebe.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskanje-ponesrecenih%2C-Koliz.jpg)
 iskanje ponesrečenih Kolizej

Log pod Mangartom
Leta 2000 so reševalni psi sodelovali pri iskanju pogrešane osebe po uničujočem plazu. Psi so nakazali osebo, ki je bila zasuta pod 6 meterskim nanosom mulja, dreves in ostankov hiš.

Rudnik Hrastnik
V Rudniku Hrastnik je aprila leta 2001 prišlo do nesreče, v kateri je zasulo rudarje. Ravno v tem času je potekala tudi preizkušnja reševalnih psov v Zagorju. Prosili so nas, da bi s psi preiskali del rova, ki ga je zasulo. Psi so na globini 382 m, kljub skoraj nemogočemu gibanju po mulju, nakazali kje so trupla treh pogrešanih rudarjev.

Iskalne akcije pogrešanih oseb v Sloveniji

Prva iskalna akcija je bila leta 1991, ko so vodniki reševalnih psov sodelovali pri iskanju slikarja Schare v Bohinju.
Od takrat število iskalnih akcij vsako leto narašča. Leta 1994 je bila ena akcija, leta 2004, pa 18. Največ akcij je bilo leta 2000, kar 24, dve na mesec. 

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prva-uspesna-iskalna-akcija.jpg)
 prva uspešna akcija iskanja pogrešane osebe leta 1990

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskalna-akcija-v-Tomacevem.jpg)
 iskalna akcija v Tomačevem

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskalna-akcija-v-Ponikvah.jpg)
 iskalna akcija v Ponikvah

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/iskalna-akcija-v-Ponikvah-l.jpg)
 iskalna akcija v Ponikvah-logistika

Organiziranost

V Sloveniji so vodniki reševalnih psov organizirani v dveh zvezah – Kinološki zvezi Slovenije in Zvezi društev in klubov vodnikov reševalnih psov.
V okviru Kinološke zveze delujejo Enote reševalnih psov v okviru kinoloških društev. Trenutno so aktivni vodniki v naslednji kinoloških društvih: Bled-Lesce, Brežice, Domžale, Kamnik, Krim, Klubu ljubiteljev psov K9 Novo Mesto, Ljubljana, Obala, Naklo, Nova Gorica, Šmarna gora, Tolmin, Tržič, Zagorje in Zgornja Savinjska dolina.

Leta 2005 je v Sloveniji na seznamu 164 aktivnih vodnikov reševalnih psov.
V okviru Uprave za zaščito in reševanje, ki deluje znotraj Ministrstva za obrambo, je formirana Enota za hitre intervencije (EHI), katere del je tudi Mobilna enota reševalnih psov (MERP). V primeru potresa in če bi se država Slovenija odločila poslati na prizadeto območje pomoč, bi v okviru EHI odpotovali tudi vodniki s psi. Enota MERP ima na voljo vso opremo (šotori, postelje, kuhinja, agregat ...), da lahko povsem samostojno preživi na prizadetem območju nekaj dni.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/kombi-ERP-Slovenije.jpg)
 kombi ERP Slovenije

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/kombi-in-prikolica.jpg)
 kombi in prikolica

Financiranje

Republiška uprava za zaščito in reševanje daje Komisiji za reševalne pse, ki v okviru KZS ureja in usklajuje delovanje Enot reševalnih psov Slovenije sredstva za šolanje, urjenje in opremljanje vodnikov in psov.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/nastop-na-sejmu-Civilne-Zas.jpg)
 nastop na sejmu Civline Zaščite, Kranj

Opremljanje

Vodniki reševalnega psa, ki so razporejeni v regionalne ERP, SIP in MERP, dobijo opremo, ki je potrebna za delo pri iskanju v ruševini in na terenu (zaščitna obleka, čelada, rokavice, zaščitni čevlji, svetilka, nahrbtnik, oprema za prvo pomoč, priročna nosila, oprema za vrvno tehniko, radijska postaja, pager) in opremo za psa (povodec, ovratnica, posoda, prva pomoč).

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/prikat-dela-resevalnih-psov.jpg)
 prikaz dela reševalnih psov na vaji v Murski Soboti

Statistika

Od leta 1991 je bilo v Sloveniji opravljenih 351 izpitov vseh stopenj iskanja v snežni plazovini. Uspešno je bilo opravljeno 465 izpitov iskanja v ruševini in 222 izpitov iskanja pogrešanih oseb. Vodniki so skupaj opravili 2149 izpitov vodnikov.
Iskalnih akcij enote MERP je bilo 8, enote SIP pa 143.

Mednarodnega tabora reševalnih psov se vsako leto udeleži okoli 100 vodnikov, leta 2004 kar 234.
Leta 2004 so vodniki reševalnih psov sodelovali na 78 različnih prireditvah (seminarji, izpiti, preizkušnje, vaje, iskalne akcije, tekmovanja, poletni tabor, zimsko usposabljanje ...) doma in v tujini.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/nastop-na-SP-psov-sledarjev.jpg)
 nastop na SP psov sledarjev Murska Sobota

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/resevalci/nastop-na-SP-solanih-psov-L.jpg)
 nastop na SP šolanih psov, Ljubljana 1992

Namesto sklepa

Vsi vodniki reševalnih psov v Sloveniji smo prostovoljci. Veliko pogovorov je na temo, ali je sodelovanje v Enoti reševalnih psov res samo hobi? Ne, ni samo hobi. Šolanje reševalnega psa poteka celo njegovo življenje. Kar nekaj vodnikov dela že z drugim, tretjim psom.
 


Napisala: Katja Skulj, dr.vet.med.
Slike: arhiv ERP Slovenije (http://gallery.facelock.net)

Viri:
ABC ... za vodnike reševalnih psov; Vlado Gerbec, 1984
Almanah KZS ob 80-letnici, 2001
Stran KD Krim (www.kin-drustvo-krim.si)
Stran KD Šmarna gora (http://kinolosko-drustvo-smarna-gora.si/)
Stran KD Ljubljana (www.kin-drustvo-lj.si)
Stran IRO (http://www.iro-dogs.org/)
Pravilniki za preizkušnjo usposobljenosti šolanih reševalnih psov in njihovih vodnikov, 1991
Pravilniki za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, 2003
Arhiv KRP pri KZS

---

Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (http://www.mojpes.net/modules/help/index.php?id=21) (točka 14), je strogo prepovedano.

---

Pravilniki za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov (2003) (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=992)

Psi, ki rešujejo življenja

Človek si je psa udomačil že davno nazaj. Nato ga je začel šolati. Razlog je bil verjetno, da bi z njim laže živel in shajal. Kmalu pa so ljudje spoznali, da so psi pametna bitja in so jih začeli šolati za posebne namene. Tudi za pse reševalce. To so tisti kužki, ki rešujejo življenja zasutim pod ruševinami ali pod snegom in izgubljenim v naravi. To so psi reševalci.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/userpics/10011/shark1.jpg)
Reševalec Shark

Malo zgodovine

Prvi psi reševalci so bili bernardinci, ki so jih vzgajali švicarski menihi v samostanu na prelazu San Bernard. Prvi zapisi o uporabi reševalnih psov tako segajo že v leto 1707. Nato so v začetku minulega stoletja začeli pse za iskanje pogrešanih v tundrah šolati v Skandinaviji, po vsej Evropi pa med vojno za pomoč v sanitetnih enotah.
Leta 1938 je kinolog in gorski reševalec Ferdinand Schmutz dobil idejo o šolanju lavinskih psov (psov, ki iščejo ponesrečence, zasute pod snegom).
Kar 30 let je nato trajalo, da so Švicarji začeli šolati reševalne pse, kot jih poznamo danes. Vsaka država je nato oblikovala svoj sistem šolanja, rezultat pa je vedno enak: pes, ki rešuje življenja.
(več informacij o zgodovini reševalnih psov dobite tukaj (http://www.erp-obala.com/portal/modules.php?name=News&file=article&sid=10&mode=&order=0&thold=0)).

Šolanje v Sloveniji

Pionirja šolanja lavinskih psov sta bila gorska reševalca Milan Perko in Dušan Škrlep, ki sta se leta 1950 udeležila alpinističnega tečaja na Tirolskem, kjer sta videla tudi delo lavinskih psov. Rezultat njunega navdušenja je bil prvi organiziran lavinski tečaj, ki je bil dve leti pozneje v Tamarju. Organizirali so ga pripadniki Gorske reševalne službe, Kinološke zveze Slovenije (KZS) in policije. Leta 1976 je Komisija za rešeavalne pse pri KZS organizirala tudi prvi tečaj za iskanje ponesrečencev v ruševinah. In šolanje vsestranskih reševalnih psov je tako kmalu dobilo temelje in veliko prizadevnih vodnikov.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/userpics/10011/rusevine1.jpg)
Ruševine
Foto: ERP Obala

Danes se tako pri nas s šolanjem reševalnih psov ukvarjajo v 14. kinoloških društvih. V okviru KZS tako deluje okrog 150 reševalnih timov, ki se povezujejo v mestne, regijske in državne Enote reševalnih psov (ERP). Znotraj ERP Slovenije delujeta še dve interventni enoti in sicer mobilna enota reševalnih psov (MERP), ki ima 12 članov in je namenjena za posredovanje ob potresih doma in v tujini in skupina za iskanje pogrešanih oseb (SIP).

Je moj pes pravi za reševalca?

Skoraj vsak pes lahko postane reševalec. V začetku je namreč največ odvisno od njegovega vodnika. Če se bo le-ta odločil za "namensko" šolanje, bo z veliko truda in volje postal vodnik reševalnega psa. Čeprav so "na dobrem glasu" psi srednje velikih službenih in lovskih pasem, pa lahko reševalec načeloma postane (skoraj) vsak pes. Nekaj omejitev je le pri značaju psa. Le-ta mora namreč delati z veseljem, biti mora poslušen in igriv, ne sme biti preveč plašen. Predvsem pa ne sme biti agresiven! (Nemogoče si je namreč predstavljati, da bi reševalec našel zasutega ponesrečenca in ga nato napadel.)

Podobne značajske lastnosti kot pes mora imeti tudi njegov vodnik. Najpomembnejša lastnost vodnika pa je, da je zaljubljen v svojega psa! Da mu posveti ogromno časa (ne samo med šolanjem na poligonu - z njim se mora veliko ukvarjati tudi doma), da rad dela z njim in ob tem uživa. Le tako se namreč med njima tke brezpogojno zaupanje, ki postane zares pomembno šele v pravih reševalnih akcijah. Pes mora namreč zaupati vodniku, da ga le-ta ne bo poslal nekam, kjer je nevarno. Vodnik pa mora svojega psa zelo dobro poznati in mu tudi zaupati, da ne bosta zabredla v težave.

Šolanje reševalca

Tako kot vsakega psa, tudi reševalca lahko začnemo šolati že v njegovi rani mladosti. Šolanje je sestavljeno iz poslušnosti, premagovanja ovir in iskanja. Najbolj pomembno pa je, da psa šolamo popolnoma brez vsake prisile, da trening temelji na igri in pozitivni motivaciji. Pes namreč nikoli ne sme dobiti slabih izkušenj, zaradi katerih mu reševanje človeških življenj ne bi bilo več zabavno. Psa moramo namreč pripeljati do tega, da išče zaradi lastnega in ne zaradi vodnikovega veselja.
Sicer pa je način šolanja odvisen od vsakega posameznega psa.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/userpics/10011/stefanoinshark.jpg)
Stefano in Shark
Foto: ERP Obala

Psa reševalca lahko izšolamo na različne načine, ki temeljijo na vzpodbujanju različnih nagonov psa (lovskega nagona in nagonov plena, sledenja, iskanja, prinašanja, igranja, krdela ter gibanja).
Eno od njih sta uvedla nizozemska strokovnjaka Resi Gerritsen in Ruud Haak in se je v praksi pokazala za zelo uspešno. Le-ta temelji predvsem na lovskem nagonu, ki ga sestavljajo nagon po plenu, nagon iskanja, sledenja in zasledovanja plena. (Podrobneje jo v knjižici Osnove markiranja reševalnemu psu pojasnjuje Matjaž Zanut.) Prav tako se v Sloveniji pri šolanju uporablja metoda, ki temelji na krdelnem nagonu. Ta je primerna predvsem za bolj plašne pse, ki najprej iščejo svojega vodnika, nato družinske člane in na koncu "tujce".

Poslušnost in iskanje

Šolanje poslušnosti poteka po znanih standardih (najprej mala šola, programa A in B. Nikakor pa za reševalca ni primerno šolanje po programu C, kjer morajo psi pokazati tudi obrambo!)

Povsem drugače in nekaj posebnega pa je šolanje iskanja. Le-to se na začetku začne z motivacijo, pri kateri se vodnik s psom na povodcu poigra z žogico v nogavici, ki (skladno z metodo Gerritsenove in Haaka) predstavlja plen (vodnik s tem v psu vzbudi nagon po plenu), ki ga nato poda markerju. Ta z igračko steče stran in se v začetni fazi le uleže na tla nekaj metrov proč. Plen pri tem skriva v roki. Vodnik psa spusti, da steče do markerja, ki ga pes nakaže z lajanjem, praskanjem, ali s prinosilom. (V Sloveniji pse učimo, da nakazuje z lajanjem). Zadnja naloga markerja je, da psu plen prepusti. Kuža, če je zares "nor" na igračko (kar tudi mora biti), z njo steče proč, jo meče v zrak, stresa in na koncu "ubije". Tako pes zadovolji svoj nagon po plenu.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/userpics/10011/motivacija1.jpg)
Motivacija
Foto: ERP Obala

Med pomembnejšimi deli treninga je igra, ki mora postati ritual. Navadno igranje z mladičkom (ali starejšim psom) namreč ni dovolj, saj mora imeti igra začetek, trajanje in konec, kar mora nadzorovati vodnik. Sam jo mora začeti, nato pa kužku z občasnim cufanjem za igračo le pomagati. Najboljše je, da se kuža igra, dokler se ne utrudi, potem pa vodnik igračko s psom zamenja za hrano. Z menjavo plena je cel postopek zaključen.

Treningi nato postajajo vse težji. Na začetku je marker še vedno neprestano v vidnem polju psa, nato pa se počasi skrije in ga mora kuža poiskati sam. Pravzaprav išče svojo igračko, marker pa je zanj zgolj tisti, ki jo ima pri sebi.
Pes mora markerja seveda poiskati z vohom. Predvsem na začetku šolanja se velikokrat zgodi, da kuža išče z očmi oz. markerja vidi. A to mu v pravih akcijah, kjer so ljudje zasuti tudi do nekaj metrov pod različnimi materiali, nič ne pomaga. Če imamo ljudje dva milijona vohalnih celic, jih imajo psi 220 milijonov. Vendar pa je treba psa naučiti, da jih tudi uporablja.

(http://www.mojpes.net/galerija/albums/userpics/10011/trening1.jpg)
Trening
Foto: ERP Obala

Zelo pomembno je psa naučiti tudi nakazovati markerja. Psa, ki rad laja, je najboljše naučiti, da zasuto ali pogrešano osebo nakaže z lajanjem, sicer pa ima vsak pes svoj način, ki ga mora odkriti vodnik sam (kljub temu pa je v Sloveniji ta metoda obvezna, drugače vodnik in pes ne naredita izpitov iz reševanja).
Kljub temu, da se zdi skoraj samoumevno, da psi lajajo, pa učenje nakazovanja z laježem ni tako enostavno in poteka tako, da vodnik med igranjem psa "razdraži" z igračko. Ko si jo kuža želi imeti bolj kot vse na svetu, jo vodnik skrije v zapestje. Čez čas pes začne od razburjenja lajati. Učenje lahko traja tudi do leta, ali dveh, zato vodnik ne sme obupati.

Poleg vodnika je najpomembnejša oseba na treningih reševanja marker. To je oseba, ki se psu s plenom skrije v "grob". Od njega je namreč odvisen konec iskanja, ki mora biti pravilen, da pes dojame, ali je nekaj naredil prav. Prav marker je namreč tisti, ki mora psu ob pravem trenutku, ko le-ta laja proti njemu (ga nakazuje), prepustiti njegov plen (igračko ali hrano). Zato mora vodnik markerja zelo dobro poučiti, kdaj in na kakšen način naj psu da igračo. Kako in kdaj lahko psu preda plen. Vsak pes namreč zahteva svoj nečin, ki ga dober in pozoren vodnik pozna.

Šolanje vodnika

Poleg psa mora biti dobro izšolan tudi vodnik. Poleg vodljivosti svojega psa mora namreč obvladati tudi prvo pomoč ponesrečencu in psu, poznati mora različne vrste ruševin in obnašanje v njih (vodnik lavinskega psa za reševanje ponesrečencev v snegu mora obvladati še nevarnosti v gorah in snežnih plazovih), poznati mora tudi vozle, znati mora uporabljati vrvno tehniko in radijske komunikacije s pomočjo sistema ZA-RE. Vsak vodnik se mora znati tudi orientirati in poznati topografijo.

Najpomembnejše pa je, da se vodnik zaveda, da je reševanje življenj s psom način življenja (in ne le hobi), kar pomeni nenehno usposabljanje, vstajanje sredi noči, če se kjerkoli zgodi naravna nesreča, v kateri rabijo reševalne pse, večdnevno naporno iskanje po zaprašenih, nestabilnih in nevarnih ruševinah, v gozdovih in v snegu.

---

Za mojpes.net pripravila Tina Lekan.
Tekst in fotografije so avtorsko zaščiteni. Vsako kopiranje, ki ni v skladu s pogoji uporabe spletnega portala mojpes.net (http://www.mojpes.net/modules/help/index.php?id=21) (točka 14), je strogo prepovedano.

Obalna Enota reševalnih psov se predstavi

Na obali deluje ekipa ljudi, ki svoje pse trenira za pse reševalce. Enota reševalnih psov (ERP) deluje v okviru Kinološkega društva Obala in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije.

Smo člani enote zaščite in reševanja Mestne občine Koper, južnoprimorske regijske enote zaščite in reševanja, dva (Roman Starman in Grozdan Grižančič) pa sta tudi člana državne mobilne enote reševalnih psov za posredovanje v tujini (MERP), na kar smo še posebno ponosni. Predvsem zato, ker je v njej le 12 članov iz slovenskih kinoloških društev, ki imajo že dolgo tradicijo šolanja reševalnih psov. Oba sta bila letos tudi člana reprezentance, ki je bila v začetku poletja na 11. Svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Franciji.

Naša enota (v sedanji sestavi) deluje od leta 2002, ko so s šolanjem reševalcev entuziastično začeli Roman, Grozdan in Vesna. Članstvo se je nato vseskozi povečevalo, enota pa je pridobila tudi zaupanje Mestne občine Koper. Tudi zato imamo z njimi podpisano pogodbo, s katero zagotavljamo šest reševalnih teamov za posredovanje, ko je potrebno.

Tako mi kot naši kužki se usposabljamo za to, da bomo nudili pravočasno pomoč vsem, ki jo bodo kadarkoli potrebovali. Tako kot številni drugi slovenski vodniki reševalnih psov se usposabljamo prostovoljno in za našo pomoč ne zahtevamo ničesar.
Neprenehoma hodimo na različne vseslovenske in mednarodne tabore, usposabljanja, vaje in akcije, večkrat na teden pa treniramo tudi doma. Za treninge največkrat poiščemo kakšne zapuščene vasi, ki jih je v koprskem zaledju precej, prav tako s svojimi kužki hodimo po gozdovih. Pse namreč treniramo tako, da bodo vsestransko uporabni pomočniki pri reševanju življenj.

V šolanje svojih psov vlagamo veliko znanja, truda in energije, predvsem pa ljubezni, saj so za nas naši kužki tudi prijatelji. Zaradi dejavnosti, ki jo opravljamo, je pomembno tudi medsebojno zaupanje med člani. Na reševalni akciji je zelo pomembno, da povsem zaupaš kolegom v ekipi in veš, da te ne bodo pustili na cedilu.

Ker imamo svoje delo radi, ga zelo radi pokažemo tudi na različnih prireditvah. Kaj vse znamo, smo decembra lani pokazali otrokom koprske OŠ Antona Ukmarja, ki so nas prišli pogledati na naš društveni poligon.
Prav tako smo naše delo spomladi pokazali tudi osnovnošolcem na OŠ Škofije.

Tesno sodelujemo tudi z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje - izpostava Koper, policijo in Društvom proti mučenju živali. Nikoli nam ni odveč pokazati, zakaj so naši kužki tako pomembni, kar smo pokazali tudi s sodelovanjem v številnih preventivnih projektih. Med njimi smo koprskim in izolskim osnovnošolcem pokazali, da niso vsi psi nevarni v projektu Hura, počitnice, ki so ga organizirali koprski policisti, prav tako pa smo bili akivni pri projektu izolskega Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu GostIZOLAmo varnost.

Kljub temu, da nam naše delo vzame zelo veliko časa, ga opravljamo z največjim veseljem. Naš "hobi" pa je tako prerasel v način življenja.

Člani ERP Obala smo: vodja enote Roman Starman z labradorko Kano, Grozdan Grižančič z zlatim prinašalcem Sharkom (tudi člana MERP), Vesna Sirotič z zlato prinašalko Belo, Lovro Kleindiest z mešanko Gaio, Branka Kleindiest z zlato prinašalko Caro, Stefano Sever s šarplanincem Sharkom, Albina Tedeško-Sever z labradorko Ally, Mateja Baruca z weimarskim ptičarjem Bondom, Rok Šajn z rotwailerjem Rayem, Sara Juri z mešancem Ronom, Urška Novel z labradorko Cubo, Tina Lekan in David Kraševec z mešanko Mišo ter Davor Lokas z velikim švicarskim planšarskim psom Dalijem.

Več informacij o ERP na: http://www.erp-obala.com

---

Za mojpes.net pripravila Tina Lekan.