mojpes.net

No da se kar razpisem. Zadnje case sem v druzbi ljudi z drugacnim pogledom na pasjo vzgojo. Prvic meni se zdi izgovor da pes laja zato da vemo kdo pride k hisi saj menda zivimo v svetu z zvonci in telefoni ali je vredno truda, da se pregovarjam? Drugic, mnenja sem, da je treba pse opogumljati ne pa jih bozati in guvorti sej bo bol takrat ko jih je kaj strah. Primer, ko poka dam psu kost ga ignoriram in se lahko svet podre pa jo briga vazno da ma ona kost medtem ko se kuzki skrivajo pod kavci, mizam in jemlejo pomirjevala, mislim, da je to del uzgoje in ne karakterja ali se motim? In mislim da moremo psa tudi zapreti drugam ne da ima 24ur naso pozornost saj poj na sprehodu rine posvoje, spet nevem ali use sodim po mojem kuzku, ker sedaj, ko sva se preselili jo zaprem v kletko preden greva ven da se malce navadi pa je ze boga pa mi guvorijo da naj jo spustim (psicka se uleze in da mir ) in mislim da je prov da ima nekje svoje mesto ne pa po celi hisi!!! Pa glede kraje hrane moja dobi 1x na dan brikete in seveda izkoristi usako priloznost nase odsotnosti da ukrade kaj hrane (zna biti zelo iznajdliva ) no meni se to zdi normalno pasje obnasanje pa baje ni da psi, ce jim enkrat reces ne bi mogl vedt men se to zdi tko skoraj neizvedljivo kako se vasi kaj obnasajo ko vas ni miza je pa povhna dobrot  :P No moja psicka ima opravljeno pasjo solo in to zelo dobro, sicer je nekaj let od tega vendar mislim da se spoznam na pasjo vzgojo ali pac...Prosim za mnenje, kritike mogoce se nekomu zdijo to nepotrebna vprasanja vendar me kar malce razjeda use skupaj ker nimam nobenega primernega sogovornika in ko gledam kako se psi obnasajo bi kdaj, kar tepla lastnike

Se v glavnem kar strinjam s tabo.  :) Edino glede hranjenja meni osebno bolj odgovarja, da veliko večino hrane dobi iz roke pri učenju trikcev, le zjutraj ponavadi v posodo.  :)
Meni se to ne zdi tako enostavno... Kot prvo, ne vem če je to res, ampak mislim da ima nekaj vpliva tudi genetika (če ne se verjetno ne bi delalo testov streloplahosti pri vzreji nekaterih pasem) in pasma (npr. slišala sem da je veliko borderjev streloplahih, lovske pasme, pa tudi če niso nikoli lovile, pa bolj redko). Je to res vzgoja od samega začetka, ki pa pri nekaterih psih ni enostavna - od starih staršev pokojni ''zlati prinašalec'' je nekaj verjetno že imel v genetiki (kupljen pri preprodajalcih  :-X ), ko je bil mladič je imel eno zelo slabo izkušnjo s petardo, od takrat ni šlo drugače kot s pomirjevali. S kostjo ignorirati ga preprosto nisi mogel, čim je zaslišal pok se je poskušal strgati s povodca in panično zbežati, tudi grizel je ko je slišal pok, norel, v novoletnem času je postal čisto drugi pes. Veliko je bilo sicer na njegovi slabi vzgoji (dolga zgodba...), ampak verjamem da je veliko naredil že karakter, genetika, prve izkušnje pri rejcu in tista prva izkušnja, ki jo je povzročil trenutek nepazljivosti.
Zdajšnji jazbečar, ki je bil tudi lovski pes, pa poke ignorira, jaz pa tudi, nikoli ni imel slabih izkušenj, je rodovniški in mislim da je tudi odraščal v primernih pogojih (je pes iz druge roke, tako da ne vem natančno glede vzreditelja).  :)
Se delno strinjam, čeprav moj jazbečar zelo rad laja in ne morem ravno govoriti.  ::) Tukaj se mi zdi spet veliko na pasmi in posameznemu psu - nekateri obožujejo lajati in jih zelo zelo težko odvadiš lajanja ob zvoncu, še posebej ko ni nikogar doma, jaz npr. mojega težko odvajam da ne bi začel lajati takoj ko je malo preveč navdušen, ker je že pasma takšna, in sam po sebi pač obožuje lajanje.  ::) Se pa strinjam da je v bloku moteče da se pes neprestano oglaša - ob 1 zvoncu pa menda lahko potrpiš par laježev.

Meni je pa to, da pes opozori na neznance pri vratih prav fajn zadeva. Pa tudi neznanci, ki pri vratih nimajo kaj iskati zelo dobro premislijo a se res splaca testirati sreco, ko se za vrati oglasi velik pes. S tem mislim, da opozorilno zalaja in ne da se histericno dere. Moj, sicer izredno ljubezniv in neskodljiv pesjan je do zdaj ze nekajkrat prijazno odslovil radovedneze, ki so 'samo malo probali vrata' ker so 'mislili da ni nobenega doma'. To mi je pojasnil mladenic nazadnje, ko sem odprla vhodna vrata in vprasala, kaj hudica delajo pred mojim vhodom.

Glede streloplahosti oz. strahu pred poki... Nekaj je sigurno podedovano, nekaj priuceno. Ce vidis, da je psu res neprijetno in da se mocno boji, ne vidim razloga zakaj mu ne bi smel skozi obdobje nelagodja pomagati. Ali s pozornostjo ali s preparati in drugimi pomagali. Saj je dobrobit psa vendar tvoja odgovornost. Mojemu psu, ki ni streloplah, pokanje pomeni prijetne stvari. Na primer to, da gre lahko poiskat odstreljenega ptica ali da si lahko za novo leto, ko imamo na dvoriscu celo pirotehnicno bitko, res da duska z navdusenim lajanjem.

Psa imam v svoji odsotnsti tudi jaz v hisnem boksu. Ne zato, ker menim da ima pes svoje mesto. Zato, da grem od doma brez skrbi. Ce bi vedela, da ne bo delal neumnosti, bi ga komot pustila neomejenega.

Kar se kraje hrane tice. Moj je pozresen. Tako, zares pozresen. In vsako priloznost izkoristi. Krivda je seveda moja, ker mu dam priloznost.
No, jaz ga hranim trikrat na dan. Enkrat se mi zdi da je obremenitev za zelodec prevelika, zato dam raje tri manjse obroke.

Vsak clovek ima na vzgojo svoje poglede. Zivcirati se zaradi takih, ki mislijo, da je ustrezna disciplina psa fajn zrukat z zatezno, kot recimo moj oce, ki je pred 40 leti imel kontakt s policijskimi nemci ali da je 'bogi bogi kuzek v kletko zaprt!' popolnoma brez veze.

(Daj pliz vklopi slovnico, ker je tvoj post kar malo tezko prebrati)

No se opravicujem glede pisanja sem na tablici pa tudi, ce dam na slovenscino ni sumnikov. Glede lajanja nism ravno opisala najbolje,  taksne odgovore dobis od ljudi, ko kuza laja 5min na vse, kar pride mimo in po vecini se derejo z nanj se lastniki, da neves kdo ti gre bolj na zivce. Priznam saj tudi moj zalaja, ko slisi zvenec vendar usakic samo 3x kar se mi zdi cisto sprejemlivo. Pa glede svojega prostora ni tako da mu nebi privoscila kavca in moje postelje, vendar opazam, da si vecino psov z mojim na celu prilasti celotno stanovanje in zopet vecina ljudi tega ne opazi dokler ni problem prevelik. Seveda dosti izvira iz pasme in tudi iz legla vendar z veliko truda se veliko stvari da spremeniti in tudi za kuzke je bolse ce je lepo uzgojen in ve kaj zahtevamo od njega ne da je pod konstantnim pritiskom mi pa iz dneva v dan spreminjamo ukaze in pravila najbol pa me zmoti, ko mi nekdo rece saj tebi je lahko, ker je tvoj kuza ubogliv noben pa neve koliko truda je bilo potrebnega, saj je bila prava mala zver tam do 3ga leta, dokler nism spremenila pristopa.  n00b ali ni tako da je boljse ce dobi 1x dnevno hrano razen, ce ima mokro hrano.  no moja dobiva 1x in do nadalnega nic pribolskov ker morava shujsati :-)

Enako.  ::) Vsak reče da kako je umirjen, že po naravi ubogljiv, inteligenten, enostaven za vzgojo itd., nihče pa niti ne pomisli, da ga je umirjenega srečal po par urnem sprehodu, da sam po sebi ni ravno inteligenten po pravici povedano  :P in da za vse trikce ki jih zna porabim ogromno truda in časa, za to, da sem ga vzgojila v takšnega kot je, da ga lahko povsod vzamem s sabo sem prav tako porabila ogromno truda in časa. In nikakor ni bil od vedno takšen.  :) Ali pa da kakšnega inštruktorja imam - čeprav sem psa vzgojila sama, v pasjo šolo sva šla pakrat in kmalu nehala ker sem z njim boljše delalal brez tistega inštruktorja, šele zdaj ''hodiva'' na online tečaj trikcev, drugače sem ga vse sama naučila, pa niti ne pomislijo... Pri takšnih prav popenim, potem pa še rečejo ''ja naš se pa ne bi nikoli tega naučil'', a ima sprehod enkrat tedensko, da o drugem ne govorimo...
Zakaj pa to?  :o Po mojih podatkih to ne drži, zakaj točno bi tako bilo? Meni se zdi boljše, da pes dobiva hrano večkrat po malo, kot pa da se enkrat naje, potem pa je kmalu spet lačen in povsod išče hrano. Pa še baje da je manjša verjetnost za zasuk želodca če dobi manjšo količino hrane večkrat kot pa če enkrat veliko. Najboljša možnost zame osebno pa je, da kadar se le da dobi pes hrano iz roke za nagrado za lepo vedenje - jaz veliko večino hrane porabim pri učenju trikcev.  :)

Glede hranjenja sem mogoce se stara sola vendar, ko je bila mladicek so usi opozarjali da odrasel pes je 1x dnevno, manjsi psi pa 2x po moznosti zvecer ko gre spati, da ne pride do zasuka zelodca. Nevem glede na to da to prakticirava ze 7 let bo tako tudi ostalo, pribolske sva ukinle edino od pujsa uhelj dobiva usak 2 ali 3 dan za, pohvalo pa dobi kaksen briket od dnevne merice (se 4 kile je treba stopiti ) :-) No, ko zopet pride na normalno tezo pa pridejo tudi pribolski :-) Ja tudi jaz slisim izjave, nasega se pa to ne da nauciti ali pa, nas je prepameten da bi poslusav ubistvu pa le nenajdejo pravega nacina motivacije, pa bi zastopila, da bi to izjavo imel lastnik kaksnega psa res neposlusne pasme vendar ko to slisim od ljudi, ki imajo razne nemske ovcarje ali mesancke ki hrepenijo po pozornosti in po delu se mi pa kar malce...

Pisanje na tablici nikakor ne opravičuje slabe slovnice. Manjkajoči šumniki pa sploh niso moteči. Psi so lahko streloplahi po naravi in nikakor ne gre vedno za privzgojeno vedenje s strani lastnikov. Je pa narobe, da se jih tolaži, kako so ubogi, kadar imajo strah pred pokanjem že ˝v krvi˝. Če pes opozori na prišleka pri vratih s kratkim, opozorilnim laježem, ni nič narobe, če pa nabija pol ure za vsako malenkost, potem pa je, vsaj zame. To, da je pes kdaj zaprt ni nič narobe, saj jim običajno prav paše, da imajo malo miru, ni pa to nujno potrebno pri vseh psih. Moji so notri običajno na off in ni nobene potrebe po zapiranju, na hlajenje gredo samo, kadar gladko preslišijo, kar jim govorim, ali se grdo obnašajo. Moji jedo 2x na dan, ne vidim razloga, da bi jedli samo enkrat. ko sem to prakticirala, je bilo eno samo kozlanje zaradi prenažrtosti. To, da psi kradejo hrano je sicer normalno, ker pač izkoristijo vsako priložnost za to, vsekakor pa ni dopustno. Lahko ukrade tudi kaj, kar mu zelo škodi. Pri meni se ne krade. Predvsem iz enega razloga - ker ni nikoli na voljo nič za krast in hrano pospravljamo. Psi imajo dostop po celi hiši, samo na postelje ne in tega se držimo. Kadar pozabim zapret vrata od kakšne sobe in vseeno ugotovim, da je kakšna spala na postelji, lahko nabrcam samo sebe v rit, ker sem bila šlampasta, torej - my bad. Psic ne kaznujem zaradi tega. moji psi fehtajo samo pri tistih, ki so jih na to navadili in popolnoma jasno je, komu se bodo prilepili pod noge. Nam nikoli, oziroma samo z razdalje furajo safr, ker itak vedo, da ne bodo nič dobili. To, da bi tepla lastnike - tega pa ne bom komentirala. Tisti, ki so jih slabo vzgojili morajo pač živeti z njimi in prenašati posledice svoje nevzgoje. Če se jim zdi tako vedenje sprejemljivo, se te to ne tiče. To ni tvoja stvar, tvoja stvar postane šele, ko se tuji psi vtikajo vate in tvojega psa.

Kocka, en velik podpis pod tvoj post.  ;)

Mene so opozarjali da mora mladič 4 do 5 krat, čisto tako mimogrede, da je dvakrat premalo.  ::) :P No ni važno, mnenja so različna in prav je tako.  :)

p.s.: kaj si mislila z neposlušnimi pasmami?  ???

To mi pa tudi ni jasno.  :P A ne ''pridelaš'' s hranjenjem mladiča zvečer samo to, da ga moraš potem ponoči voziti ven oz. tvegaš ''nesrečo'' v stanovanju?  ::)

kocka podpis!!!! Se strinjam z vsem napisanim!

Moja Aljaška Malamutka je tudi streloplašna. Pa je ne tolažim,.... Samo pač tako pač je. Da se to malo omiliti, a odpraviti se ne da. To mi je uspelo, a daleč od tega, da 100%. Tako, da ni odpravljena njena streloplašnost pač pa samo malo omiljena.

No ja to, da bi tepla lastnike je bilo mišljeno kot hec! Ja takšni kužki in lastniki postanejo moj problem ko silijo v mojega in vame (sva imele resne probleme z agresijo do psov samo zaradi lastnikov, ki svojih niso imeli pod nadzorom in je prišlo do pretepa) No mogoče me zato take stvari malce pogrejejo ker sva 2 leti vadili, da ni več te agresije.  Vem, da mladiči rabijo večkrat na dan hrano mislila sem manjše pse, no pa to so bili podatki od veterinarjev mi niso kar tako prišli v glavo. Glede streloplašnosti pa še vseeno ne verjamem, da se ne da ničesar spremeniti ker moja se je bala petard in raket je bila tako plašna, da je cvilila se skrivala pod kavčem, za mano...No pa jih sedaj nima za mar s tem, da je enkrat na sprehodu v naju priletela neka pirotehnična stvar pa tudi spoznala sem že par kužkov pri katerih je bil strah odpravljen no še vseeno hvala za vaš pogled na te stvari pa še enkrat oprostite za mojo slovnico se trudim vendar  nimam ravno nekih spretnosti pri pisanju mislim pa da so moja besedila berljiva
Ps: mnenja se razlikujejo temo sem odprla, da si jih prijetno izmenjamo

Pri nas odrasli zdravi psi dobijo hrano samo enkrat dnevno, ni pa seveda prav nobene škode, če se jim razdeli na več obrokov.
Streloplahost je lahko podedovana ali pa pridobljena. Pridobljeno je moč "ozdraviti", podedovano pa večinoma kvečjemu ublažiti. Psa, ki lahko ob pokanju gloda kost ni pretirano strah, saj prestrašen pes ne vzame nobene hrane, niti se v tem stanju ni sposoben učiti česarkoli. Kljub zelo razširjenem nasprotnem mnenju, pa s tem, da ga "tolažimo" ko ga je strah, tega strahu ne krepimo.
Tako kot streloplahost je tudi lajavost delno dedna in delno pridobljena. Iz prirojenega bevskača je pač nemogoče narediti tihega psa, ponavadi smo lahko veseli, če pri takem psu dobimo vsaj nekaj malega kontrole nad lajanjem. Da bi tak pes lajal samo pet minut, če ga nekaj vzburi so seveda samo lepe želje. Pač pa se da brez nekih večjih težav utišati psa, ki laja zaradi izsiljevanja recimo.
To, da pes na sprehodu ne uboga lastnika je stvar slabe vzgoje in šolanja in ne tega, koliko je zaprt ali spuščen tekom dneva, niti ni odvisno od tega, ali se v hiši valja po pohištvu ali pa je zaprt v kletki. Tudi to, da ima na voljo lastnikovo pozornost ves dan samo po sebi seveda  ne vpliva kvarno na poslušnost na sprehodu, prej nasprotno.
Kraja hrane je  znak slabe vzgoje psa. Prav vsakega psa brez izjeme je moč naučiti, da pusti hrano, ki ni njegova, pri miru vsaj takrat, ko so v prostoru prisotni ljudje. To, da pustijo hrano pri miru tudi takrat, ko so v prostoru sami je pa seveda precej težje. Ponavadi je lažje zapeljive stvari pospravljati in jih ne puščati na dosegu psov  brez nadzora. Tudi bolj ubogljive pse premaga skušnjava ali pa najdejo način, kako zaobiti prepoved. Moja pokojna prinašalka se recimo dobrot na mizi ni niti dotaknila. Je pa znala ali potegniti prt z mize (in hrano na tleh je seveda lahko pojedla brez slabe vesti) ali pa je odprla vrata, spustila noter mačke, in potem vzela ukradeno hrano mačkam.
Je pa tako, da svojega psa lahko vzgojiš po svoji volji, tudi tako dobro, da te drugi psi ne motijo, ne glede na njihovo (ne)vzgojenost. S tem se tudi izogneš čiru na želodcu in podobnim težavam, ki te lahko doletijo, če se preveč žreš zaradi vedenja drugih, na katerega nimaš nobenega vpliva.

Naša Mica je ena izmed teh, ki v času panike ne registrirajo ničesar - ne palijo na hrano, ne želijo dotika, nič, samo iščejo safe place. Sedaj je že malo bolje, včasih je bilo pa porazno. Brezglavo beganje po hiši, zunaj pa, ne glede na to, kje smo bili, samo črta domov. Tudi sicer je zajc ˝po horoskopu˝ in se boji vsakega nepričakovanega šuma...

Vse težave s psom uspešno odpravljam oz. sem jih že - samo kraja hrane mi še ni uspela.  ::) 
Ko je na povelju ne smeš! uboga - lahko mu dam tudi v gobček hrano pa jo ne bo vzel, tudi če je na tleh in če pravočasno opazim, če dam povelje je v redu, razen izjemoma (kruh za blokom za ptice, ki ga je 4 leta lahko jedel in zdaj se ne more odvaditi). Zadnje čase končno uspeva tudi, da če malo bolj ostro rečem spusti kako svinjarijo (ne pa vsega, kake hrane zaenkrat še ne tako zlahka).  :) Nikakor pa ne vem kako bi ga navadila da nikoli ne vzame hrane s tal, tudi če mu ne poveljujem, da tudi ko me ni zraven ne krade (ko me ni zraven za nekaj časa zadostuje ne smeš!, ampak to niti za minuto ne).  :) Kako bi se to naučilo?

Kaj pa dela hrana na tleh? Kot krajo hrane smatram jemanje hrane namenjene drugim, ne pobiranje odpadkov na sprehodu. Seveda je mogoče pse naučiti tudi, da ne pobirajo odpadkov, a sama se s tem nokoli nisem mučila. Če pes uspe najti kaj užitnega na tleh, potem je to njegovo. Samo meni mora prej pokazat, če se mi zdi da je kaj skrajno nagnusnega ali nevarnega, potem zamenjamo.  Tudi to, kaj se nam pri vedenju psov zdi sprejemljivo in kaj ne sodi pod "drugačne poglede". Nekomu je sprejemljivo, da se pes valja po pohištvu, drgemu pa je nesprejemljivo že to, če pes prestopi hišni prag.

Mislim, da ni sprejemljivo, da kuža pobira s tal tudi če mi prej "preverimo" kaj ima. Drugače moja dostikrat poizkusi, če sem se že premislila vendar na NE pusti zadevo pri miru nikoli ji pa ne dovolim, da dobi drugje kot iz sklede ali moje roke in mislim, da tudi to malce zavira njen nagon po kraji hrane pa naj bo to iz tal ali mize. v moji prisotnosti ne krade vendar, če odidem iz prostora nekaj zagotovo najde saj je zelooooo iznajdiliva pri odpiranju vrat, omar...Mislim da se tako željo po hrani, da zelo omejiti ne pa odvaditi, podobno kot pravite za streloplašnost. No zaradi njene varnosti mojo odsotnost preživi v boxu.

Zate to ni sprejemljivo, zame pa je. Kot si napisala v naslovu - različni pogledi pač.
Željo po hrani pri nas razvijamo in ne zatiramo.  V predalih, ki jih lahko dosežejo in odprejo ni nič užitnega, razen če zanalašč kaj spravim notri, da jim je v veselje ko najdejo. Vrata, ki se jih v moji odsptnosti ne sme odpirati pa so zaklenjena ali zariglana.

Za mojo polarko lahko rečem, da je to moralo biti podedovano, je bila edina v leglu takšna.  Kot že napisala, je omilčjeno. Danes npr. je vzunaj počila neka petarda, sicer ne od blizu, a je bilo vseeno glasno in kot da ni. Pudljica pa enako ni, ker sem imela kot ponavadi obe na večernem sprehodu. Je pa pri polarki tako samo vzunaj bilo, notri nobenih problemov, tudi, če je vzunaj pokalo.  Vzunaj je bila panika in vsako leto je bilo bolje.

Lanabela. No dobro, če z tako vzgojo nisi imela problemov potem dobro za vas, samo jaz si pri svojem ne znam predstavljati, da ji takšne zadeve dovolim.

Verjetno, če bi že iz štarta delala na ta način bi bil "nagon" po kraji hrane dosti bolj obvladljiv, kot je zdaj ko ji ne dovoliš pobirati ničesar in je že iz tega dosti bolj zanimivo. Mi nikoli nismo imeli problemov s kakrršnimi koli krajami, ker psi vedo da jim ni potrebno ničesar ukrasti da bi dobili kar si želijo. Na sprehodu jim je tako kot Lanabelinim dovoljeno pobirati stvari, vendar morajo pridet pokazat kaj imajo in je stvar potem ali dovoljena za pojest ali zamenjana za kaj boljšega (ponavadi igrača, ker res ne nosim polike po žepih). Tudi nagon po kopanju oz. izkopavanju dobrih stvari (miške) ni bil zatiran, sem pa pazila kje smo se to šli, saj ne moreš kmetov travnika čist naluknjat. Sčasoma potem mnogo "nagonov" izzveni in večine brezveznih stvari kot so uporabljeni robčki, kondomi, sploh ne pobirajo več, ker po tem ni nobene potrebe. Potrebno je imeti kontrolo nad psom in mu ne le prepovedat kaj ne sme delat. Sej ni nič tako strašnega, če najde kakšno kost, ne bo zdej umrl od tega. In z zamenjavo stvari že od mladička naprej dobimo kontrolo in s tem zmanjšamo možnost, da bo pes našel strup in ga na hitro požrl, ker mu je jasno da tega ne sme in bo preprečil da mu slasten zalogaj odvzamemo. Večino stvari, ki jih moji najdejo na sprehodu zdaj niti ne smatrajo kot hrano, ampak kot nek rekvizit s katerim se bo nekaj zabavnega počelo - ali pokazat kak trik in za nagrado stvar obdržat, ali zamenjat za drugo nagrado, ali pa celo aportirat recimo srnjo nogo. Bom z vsemi prihodnjimi psi delala na tak način, ker vidim kakšna je razlika glede na prejšno psico, s katero sva se celo življenje trudile da ne bi pobirala in žrla stvari. Ne bom ti rekla da probi, ker imata verjetno začrtan plan dela in bi vama znalo tole vse podret, sploh z napačnim načinom dela, ampak če malo premisliš kako bi se tega lotila in preiskusiš kot eksperiment, te bo pa verjetno pozitivno presenetilo.

Hrano krade le, ko me ni v bližini,( prilika dela tatu :D ) ko sem v prostoru ne prosi, ne strmi vanjo...tudi na sprehodu večinoma pusti pri miru in mislim, da sem to dosegla z vzgojo in bom pri njej ostala. Glede miši pa ji tudi jaz nikoli nisem prepovedala edino cepljena je bila, ker jih je zelooo veliko polovila da se nebi kaj nalezla. Še vseeno pa se preveč kužkov zastrupi zato mislim da je boljše da ne pobira z tal. Saj se ponavadi v mojih žepih skriva kaj veliko boljšega zanjo in ko je pridna tudi dobi. Ne vem nekateri bi rekli, da jo podkupujem vendar mislim, da če od nje zahtevam kaj več kot sedi in sem si zasluži nagrado pa naj bo to briketek,palica ali igča

ličinka, Lanabela s svojimi psicami dela res poglobljeno O0, tako da si lahko ˝privošči˝ marsikaj, česar si navadni lastniki psov ne moremo ravno nekaznovano privoščiti :P.
Njene zapise, nasvete in mnenja se zelo splača prebirat, ker zelo dobro razume in obvlada pasji svet, čeprav, kot sem napisala, vse kar dela ona, za nas, običajneže ni vedno primerno, saj moraš poznati vzroke in posledice in vse tehnike vmes, da si lahko to privoščiš. Pa dosleden moraš bit in ogromno časa vložit v pse. Njeni psi niso ravno kavčarji.
Saj vemo kako to gre, več znanja in tehnike imaš, bolj si lahko kreativen v svojem delovanju.

Kocka, nič ne dvomim v njeno delo, vendar tudi meni ne gre slabo z vzgojo saj je moja, kar dobro vzgojena glede na to koliko napak sva naredile in koliko truda sem vložila, da sem jih uspešno odpravila. Sedaj je super kuža agresija do psov se je nehala, ne krade več v moji bližini, in tudi otrok se več ne boji tako da lahko pridejo tudi na obisk..., sva pa v pasji šoli dosegle odlične rezultate pa sedaj jo z veseljem peljem tudi med ljudi ali jo vzamem sabo na kakšno hitro kavico saj se zelo lepo obnaša,prej je bilo to nemogoče saj je po minuti začela zavijati lajati...No pa še nekaj o pasji šoli čeprav sva bile  pri poslušnosti zelo dobri, mislim da bi lahko dali poudarek na socializaciji saj je veliko kužkov ki zna veliko trikov ne morejo pa iti niti med ljudi

Seveda ni povsod isto do sem zasledila pri naši pasji šoli

Očitno obstajajo tudi različni pogledi na pravopis ... :(

Se strinjam. In sploh ne vem, zakaj je potrebno toliko pompa. :)
Meni se to večinoma zdi samoumevno.

Samo vprašanje je bilo kako psa odvaditi da bi s kjerkoli pobiral hrano ki mu ni namenjena, mogoče ne ravno v pravi temi zastavljeno.  :)
Mogoče bi po teh metodah ki ste jih napisali šlo, če bi delala od mladiča. Ampak nisem. In to da bi prinesel pokazat in da ga ne bo konec od kake kosti mi ne potegne ravno - za našim blokom so vržene po cele štruce kruha, ogromno ostankov od kosila... In mi ni v interesu, da se bo pes trikrat dnevno nabasal z vsem tem. Da ga bom eno uro čakala na mestu preden prežveči kost (nikakor noče hoditi zraven), ko imam veliko drugih opravil pa mi tudi ni.  :( Pa tisto da vejo da se jim ne splača krasi če vse dobijo - dobi več kot dovolj hrane, brez skrbi  ;) , ampak mislim da to ni nekaj takega kar bi nehal početi če bi mu dovolila, ker je res tak ogromen požeruh, nikoli ničesar ne pusti, večina ljudi se čudi kako lahko toliko poje.  ::) Tako da, še kak drugi način odvajanja tega razen da mu dovoliš?  ;)

Jaz sem jo odvadila tako da ji nisem dovolila, vendar kot vidiš ima vsak drugačen pristop zato mogoče najboljše da vprašaš nekoga, ki pozna tvojega psa, za začetek pa najbolje da zelo delaš na odpoklicu in tudi fuj mora vedeti kaj pomeni. Je pa seveda stvar posameznika in psa vendar mislim, da je prioritetna zadeva, da kuža pride, ko ga pokličemo, da tudi, če zavoha kaj slastnega pride do nas, je pa to izvesti malce težje kot tukaj pisati o tem vendar čimprej odpravi ta problem, saj pri takih zadevah hitro pride do zasuka želodca saj se kuža nabaše z hrano in nato še skače pa tudi kruh in kuhinjski odpadki niso ravno najbolj zdravi za naše kosmatince!

meni je predvsem pomembno, da bo psica na izrecno povelje (ne , pusti...) zadevo pustila pri miru oziroma jo takoj, brez odlašanja in brez tega, da bi mi bilo potrebno posebej nagrajevat ali menjat za kar koli izpustila iz gobca. To pa lahko dosežem samo tako, da ni prepovedano vse, ampak je prepoved izrečena samo, kadar je to res potrebno (če sumim, da so v bližini škropili, ne bodo smele piti iz luž, če poberejo kaj za kar sumim da je nevarno...). S časom sem se naučila, da je preveč prepovedi kontraproduktivno -  končaš s psom, ki ga moraš imeti stalno pod komando (ali na povodcu), pa še se ti zgodi, da pobere recimo crknjeno miš in jo kar najhitreje pogoltne, da mu je ne moreš vzeti. nekateri lastniki so razočarano ugotovili, da je pes uspel pogoltniti svinjarijo ne glede na to, da so mu nataknili nagobčnik).  Če je veliko stvari načeloma  dovoljenih (recimo pitje iz luž, nabiranje robid, kopanje koreninic, lovljenje miši, pobiranje nenevarnih ostankov, kosti, manj nemarnih drekov....) potem ni nobenega problema uvesti nekaj absolutnih prepovedi (vedo recimo, da se ne smejo dotaknit gob, krot, močeradov, vrečk s strupom za podgane, vab za pplže...) in nekaj občasnih prepovedi (recimo da ne pijejo iz luž kadar jim izrecno prepovem, da prinesejo pokazat, kaj so našle. Vedo, da bo včasih treba žrtvovati slastno crkovino za dolgočasen priboljšek - če je ne prinesejo, jo pač izgubijo zagotovo)

Vse se super sliši, razumem kaj hočeš povedati in verjamem da pri tebi s toliko izkušnjami kot jih s psi imaš super funkcionira.  :) Kako dejansko pa to naučiš? Še posebej če imaš prvega psa in nimaš še toliko izkušenj, pa še od mladiča ne delaš? Torej da pes spusti karkoli, kadarkoli na prvo besedo in da prinese pokazat? Vem da nekega točnega postopka verjetno ni, ampak vseeno...  ::)

Da mu v zameno ponudiš kaj boljšega, na primer. ;)
S tem, da ga jaz s tem "boljšim" nisem podkupovala na način, da bi mu to silila v gobec, on pa bi "pozabil" na tisto prvo. Ampak tako, da je sicer videl, kaj dobi, vendar je moral zato tisto, kar je imel v gobcu, sam spustiti.

In ko nimaš česa boljšega s sabo oz. je hrana ki jo ima boljša od tiste?  :P Ponavadi je vsaj eno od tega... Oz. najpogosteje ko to naredim - tisto čim prej pogoltne da bi lahko potem vzel še priboljšek.  ::)

Hehe. :)
V tem primeru skušaš dejanje preprečiti. To pomeni, da moraš hrano opaziti pred psom ... ;)

Verjamem, da je delo od mladiča naprej precej lažje, vendar smernice učenja tega bi znale biti enake. Prvo psa naučiš spuščanja, začneš z igračami in počasi prehajaš na hrane z višjo vrednostjo, ki pa naj bodo take oblike da jih pes ne more takoj požreti (kost). Ko se parkrat "poigraš" primi-spusti s kostjo mu jo lahko prepustiš in se z njo pozabava. Kost si kasneje postavljaš na pot sprehoda, kjer jo slučajno ;) najde in po parih primi-spusti mu jo spet prepustiš (tu bi bilo recimo tud fino, da začneš počet nekaj kar mu je bolj zanimivo od kosti in jo tako pusti sam od sebe). Poleg tega se lahko gresta razne igre s hrano, ki tudi krepijo samokontrolo - ne le prijemanje in spuščanje hrane, ampak tudi držanje, torej če zdrži držat hrenovko par sekund jo lahko za nagrado poje. Pa še ena fora je na to temo s frcanjem briketov, sam se točno ne spomnim, ti bom pa link poiskala. V glavnem poleg vajc in truda za odpravljanje konnkretnega problema, še vaje za samokontrolo zaradi katerih se bo lažje zadržal pri pogledu na slasten hlebec kruha

Aireadale, žal ti ne morem pomagati, ker imava pri vzgoji različna pristopa, ki se medsebojnoi izključujeta. Nekaj smo o tem pisali na sosednjem forumu, kjer sem napisala, zakaj ne maram hranjenja iz roke in uporabe hrane (ali igrače) za nagrado pri vzgoji in postavljanju meja psu. poskušam izgraditi odnos s psom na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja (kar seveda pomeni, da ne samo pes zaupa meni, ampak tudi jaz psu). Če mi to uspe, potem mi tega, da stvari na zahtevo pusti pri miru/spusti/ prinese pokazat, sploh ni treba kaj dosti posebej učiti.Kakor ni treba posebej učiti, da na zahtevo odignorira človeka, psa ali drugo žival. A prepovedi je v tem primeru treba uporabljati zelo varčno in samo, kadar je res potrebno, sicer izgubijo svojo moč.
Puščanje odpadkov je sicer mogoče naučiti kot trikec, problem pa je, ker priboljškov, dovolj dobrih za zamenjat mastno crko ni ravno  prijetno nositi s seboj.