mojpes.net

Z ženo se odločava, da si uresničiva dolgoletno željo in si kupiva kuža. Nisva sama, saj imava še 2.5 let starega otroka. Imamo hišo in (neograjen) vrt, živimo na vasi, tako, da je sprehajalnih poti veliko.
Primarno želiva, da bi bil pes hišni, torej imel bi domovanje v hiši in ne zunaj. S tem imava sicer nekaj pomislekov, saj je hiša nova, imamo tudi oljen parket in naju malo skrbi, kako bo s praskami, uničenimi robovi in tako dalje?

V hiši bi uredili določen kot v veliko kletko, kjer bi imel domovanje, seveda pa bi bil večji del dneva izpuščen. Življenjski stil imamo tak, da smo dopoldneve in del popoldneva po službah, torej bi kuža moral biti sam doma. na splošno nismo hudo aktivni ljudje, zato si želimo kuža, ki ni hiperkativen in se bo tudi dobro razumel z manjšim otrokom.

Od vas predvsem pričakujem predloge glede pasme. Iščemo manjšega do srednje velikega psa, saj veliki psi po moje niso primerni za bivanje v hiši, se motim?
Torej pes z mirnim karakterjem, dobro prenaša otroke, lažje prenaša samoto, če smo v službi, lahko učljiv...

Kaj menite o kužih iz zavetišča, saj smo najprej želeli v bistvu iti v nekaj zavetišč in enega posvojiti od tam, pa nas določeni kolegi strašijo, da bomo dobili neprilagojenega kuža, ki bo imel več težav in se ga ne bo dalo navaditi oz. naučiti ničesar, saj niso več rosno mladi? Jaz osebno nimam nič proti mešančku, kar je večina v zavetiščih.

Najprej predlagam, da pokukate v tole temo, ki se mi zdi, da je zelo podobna vašemu opisu. Tema se sicer nanaša na mačko, ampak igra v njej veliko vlogo tudi večji pes. Predlagam tudi, da malo prečešete tale forum, ki vam bo dal veliiiiko odgovorov. ;)
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,40928.0.html

Svetujem vam, da se dogovorite za obisk v takšnem zavetišču, ki svoje pse dobro pozna, ki vam bodo lahko glede na vaše želje in pogoje predlagali kakšnega njihovega psa. Na tem mestu je to zavetišče Horjul.
Večina mitov o zavetiških psih je iz trte zvita ;)

Znanca z ZELO podobno situacijo, kot je vajina, le da sta v njunem primeru zraven dve hčerkici, sta me pred slabim letom spraševala ZELO podobne stvari :). No, njuna ideja je bil tudi labradorec. Na koncu sta šla po kakšnega pol leta staro mešanko (recimo velikosti labradorca) v Zavetišče Horjul in se imajo super, saj so dobili to, kar so iskali. :) Kot je že uraa povedala - tam, kjer res poznajo svoje pse, znajo najti tudi pravo kombinacijo z vašimi željami, pričakovanji in nenazadnje potrebami psa. 

Predlagam branje: Miti in resnice o živalih v zavetiščih (http://www.mojpes.net/modules/pomoc/article.php?storyid=300)

Jaz glede pasme nimam pravega odgovora, prepričana sem, da se velika večina psov ob primerni vzgoji precej prilagodi lastniku.

Glede na vaše pomisleke bi vam najraje rekla, da ne imejte psa. Zakaj? Zato ker pasji krempeljčki prinesejo praske na parketu, mi smo imeli našega 10 let v bloku, velik 45 kg gladkodlaki prinašalec. In parket je dodobra spraskan. Sicer je res, da to ni bil ravno bog ve kaj parket, ampak JA se uniči. V kolikor vam bo skakal na vrata bo s krempeljčki uničil tudi te (tega ga lahko odvadite oz se ga niti ne uči). Kakšen flek ali dva lahko dodatno nastaneta na steni, ko bo pes prišel moker s sprehoda in ga ne boste uspeli pravočasno ujeti z brisačko. Tako, da hiši se bo defintiivno poznalo, da v njej prebiva tudi pes. In če vam je že v začetku hudo za naoljenim parketom, potem svetujem samo da dobro premislite, če ste pripravljeni gledati tudi nenaoljen rahlo spraskan parket, ali boste čez 1 leto pisali oglas, da oddate psa. Vse skupaj je mišljeno zelo dobronamerno, za vas in za psa.

Naš pes je bil sam od 7 - 15 ure. Vsak dan med tednom. Pes ta čas prespi in če se ga pravilno navaja na našo odsotnost s tem nima nobenih problemov. Edino, če boste imeli mladička, ta ne more biti od začetka sam 8 ur. Ampak to vam je tako verjetno jasno.

Od pasem pa iskreno nimam pojma. Najlažje je, da v roke vzamete eno knjigo pasem in preberete kaj o teh pasmah piše. Naš pes je bil v stanovanju izredno umirjen, na sprehodih je užival. Svojo odvečno energijo je znal pokuriti. Vsak dan je imel vsaj 5 ur (vsega skupaj zjutraj+popoldne+zvečer) sprehodov. Vsak pes tudi ne hiperaktiven potrebuje vsaj dva daljša sprehoda dnevno. Edino kar mi na pamet pade, da so kakšni terierji lahko definitivno prenaporni za vas. Seveda pa tudi sama podpiram opcijo posvojitve iz zavetišča, le da tam res dajte prednost zavetišču, ki svoje pse pozna in pozna karakterje svojih psov. Sicer pa niti pri rodovniških psih ni 100% zagotovila, da bo pes imel res tipično vedenje značilno za določeno pasmo.

Jaz bi samo to dodala da vsi psi predvsem večje pasme uničujejo parket, vrata, tepihe in še kaj bi se naslo tako da to morate vzeti v ozir. Mi smo imeli pred desetimi leti cisto nov kvaliteten parket pa smo ga zdaj brusili ker je bil popolnoma unicen poln prask in crt in to ena ob drugi. Zdaj imamo kak teden ze novo zlakiran parket in je ze nekaj prask. Poleg tega imamo unicena tudi dvoja vrata od sob. Tista kjer je pes obcasno sam. Jaz v bodoče se bom še zaradi drugih razlogov odločala raje za manjše pasme ker dejansko naredijo manj škode vsaj moje izkusnje so take. Pa srecno pri vasi odlocitvi. ;)

Lynn, ti lahko pokažem, kaj naredi naspidiran pudelj pred balkonskimi vrati. Parket je dobesedno poraziran. Umirjen večji pes pa ne naredi nujno kakšne večje škode, tudi dve Micki nista naredili še prav nobene praske. Ni vse v velikosti  ;)

Kvaliteten oljen parket precej bolje prenaša pasje kremplje kot lakiran. Vlago pa slabše. Moje mnenje je, da kdor se zelo boji za parket in pohištvo, naj živali raje nima.

Ja, vrata od kuhinje so tudi čisto popraskana od pudlja, ko je skakal po njih. Pa Natuzzi usnjen kavč krem bele barve je kar umazan od obeh Mick, ki gor ležita, pa tepih je bil kar nekajkrat polulan. Druge škode pa zaenkrat nimamo. Razen da je skoz vse kosmato od dlak. Žival v hiši se definitivno pozna, ampak ga ni boljšega občutka, kot ko se vse tiste tople dlake stisnejo k tebi in te mal pogrejejo, pa na ko greš z njimi ven in se kar smejejo od zadovoljstva, pa še kaj bi se našlo :-*.

Sigurno se pozna, če imaš psa v stanovanju. Pri nas parket sicer ni popraskan, je pa bilo vse ostalo v dnevni sobi. Ampak kavč se je kupil nov, vrata so se popravila, psička pa dobila kletko. Definitivno priporočam uporabo kletke že na začetku, to bo prihranilo marsikatero nevšečnost. Stanovanje je bolj umazano, kot bi bilo, če ne bi bilo psa, posebej zdaj, ko se je začelo "mokro" obdobje. Ko pride mesec maj in pes menja dlako, sesam in češem vsak dan, pa ima drugače čisto kratko dlako. Ampak tako to pač je. Psico obužujem in ne bi menjala za nič na svetu, edino čudim se da nisem imela psa že prej.

Kar se pa pasme tiče, imate ogromno izbire, sama se vedno nagibam posvojitvi iz zavetišča. Meni osebno je bila ogromna prednost to, da je bila psica že odrasla in se mi ni bilo treba ubadati z lulanjem na 2 uri, ker dejansko te možnosti tudi nimam. Kakor razumem tudi pri vas dopoldan ni nikogar doma, tako da bi bila z mladičem lahko težava, razen če bi imeli varstvo zanj.

Ni pa vedno (vse ali malo) popraskano in pogriženo, tudi, če vzameš odraslega psa, ki je prišel direkt iz verige.

Jaz sem se odločila za odraslega psa predvsem zato, ker se mi z mladiči in pasjimi pubertetniki ne ljubi ukvarjati. Pri odraslih mešancih je velik plus tudi ta, da te končna velikost (ali majhnost, da ne bo narobe mišljeno) ne preseneti in kar je najpomembneje, poznan je oris končnega karakterja/potreb psa.
 
Moja psica mešanka, ki je prišla k meni pri svojem 1 letu starosti, mi ni nikoli nič uničila - zgrizla kavča, tepiha.. Glede parketa pa res ne vem - v teh treh letih me tudi ni nikoli prešinilo, da bi to preverila. Praske v vratih, ki so ostale od prejšnje psice, cenim kot spomin, zato me te zadeve ne "bolijo" v materialnem smislu.

No jaz sem razmisljala tako kot je pac pri nas. Opazam zdej ko je na novo parket da ko Kylie pridivja iz sobe dol po stopnicah in zabremza se takoj crta naredi. Sej ziher tud pri Poppyju sam je lazji in bolj umirjen. Sigurno odvisno tudi od tega ali je pes bolj zivahen. Kylie predvsem ko gre na sprehod je tako vesel da divja gor in dol in zravn bremza da kr vidim kako dela crte. Vsak pes v hisi velik ali majhen se zagotovo kje pozna. ;)

Vrt lahko ogradita samo en del. Ni potrebno celega. Večkrat prav pride, da psa ni treba pripeti na povodec in ga peljati samo lulat. Sploh v času viroz. Z ograjo tudi preprečiš, da bi se šel potepat po vasi in se mimogrede povaljal v kakšnem dreku ali pa crkovini. Takšnega psa si potem ne bi želela v stanovanju.


Zelo mi je žal, v mojem starem stanovanju se je na parketu sledilo še mačke. Zato sva midva v hiši položila ploščice, trpežne, se ne opraskajo, s sesalcem lahko drgneš v nedogled in psu manj drsi.


Predlogov o pasmi nimam, mi imamo psa iz zavetišča. Naš je velik in nima nobenih težav v hiši. Edino pri stopnicah je bolj narodno, če je pes velik. Je težji, ko ga nosiš v naročju. Vsaj pol leta naj nebi pes skakal po stopnicah zaradi kolkov.
Velik pes v stanovanju mi ne povzroča težav tudi zato, ker je notri miren in ni naspidiran, kot bi znal biti kakšen terier. Kavč nam tudi ni zasedel, tam smo mi, on ima pa pasje postelje.

Bi pa opozorila še na tip dlake. Velika večina se odloči za kratkodlake pse, ker naj bi imeli manj dlake. Pa to običajno ni res. Kratka dlaka se rada zapiči povsod, v nogavice, oblačila, kavč... Pri psih z malo daljšo dlako se pa naredijo simpatični svaljki povsod po vogalih, da izgleda, kot bi nam sesalec crknil mesec nazaj. Pa sploh ni problem, posesaš, pa je spet prostor za novo.

Skratka, veliko sreče pri odločitvi. Pošteno premislita, koliko dela in sreče vas čaka ob prihodu psa v hišo. Meni osebno ni bilo žal še niti trenutek, je pa res, da smo se na prihod kužka pošteno pripravili. Otroci so imeli lekcije ravnanja s psom že prej, preden je Fred prišel k hiši. Tudi vzgoja psa se je začela tisti trenutek, ko je stopil iz avta na dvorišče.

Srečno

Se strinjam, jaz sem se malo narobe izrazila. Jaz sem vedela že v zavetišču, da ima pes težave, tako da sem sama sprejela takšno odgovornost in z njo tudi posledice.
V dobrem zavetiču (društvu-začasniki), kjer bodo znali svetovati in poznajo svoje pse ne bi smelo biti nobenih težav. :)

Viamia, ni se nanašalo na tvojo, niti na noben napis v tej temi. Sama sem se narobe izrazila :-[ - tam pri velikosti sem še popravila, zgoraj sem pa pozabila.

Hotela sem samo poudarit, da res ni recepta ne glede na pasmo in starost.. Nekateri mladički so res super pridni, drugi to postanejo šele v novem domu ali pa sploh ne. Enako je z odraslimi psi iz zavetišča - tam se morda ne pritaknejo svoje blazine v košari, v novem domu se pa ločitvena stiska šele začne. Skupno obema kategorijama je to, da sta zelo dovzetni za (na videz) "majhne" napake, ki lahko povzročijo dolgoročne posledice. Posploševanja res odpadejo.. 

Vesoljka razumem, ampak sem sama hotela poudariti, da sem vedela za težave, zato da ne bi izgledalo, da v zavetiščih "podtikajo" takšne pse. Vsi smo namreč bolj pisali o napakah naših pesjanarjev kot pa o radostih, ki jih prinašajo. :)

Sama sicer nimam majhnega nabora v besednem zakladu, vendar - ne glede na to, da se še tako trudim - nikoli ne najdem pravih besed, ki bi dejansko opisale zgoraj označeno.
Mogoče je beseda neprecenljivo tista prava, pa še ta ne izrazi čisto vsega.  >3

Se podpišem pod tole!  O0

Absolutno neprecenljive so radosti, ki jih dnevno doživljamo s svojimi žvercami in zaradi njih. Z denarjem se tega ne da kupiti. Niti z nobeno kreditno kartico, pa tudi če je platinasta ali celo črna.

Točno tako se strinjam z vsem napisanim. :-* :)

Res je, neprecenljivo! ;) Imamo pasjo zavetiščarko in tri (štiri) mačje zavetiščarke.