mojpes.net

Naša Inna bo letos dopolnila tri leta. Je mešanka med čivavo in pekinezerjem.
Njeni dve leti sta bili neizmerno igrivi, pozitivni, bila je sonček v naši družini.
Kljub temu je imela probleme z zdravjem, bruhanje, driska, slabo počutje, bila je brez apetita.
Veliko obiskov pri veterinarjev ni spremenilo ničesar. Enkrat so bili prepričani, da je alergija na svinjino, ko ni bilo boljše, smo črtali še perutnino in govedino. Jedla je tako rekoč brikete, brez mesa, posebej za alergike in tudi to ni pomagalo.
Bila je redno cepljena, dobivala zdravila za zajedavce. Neznana bolezen se je takrat uredila sama od sebe in veterinarji so se tako rekoč motili, saj ni bila alergija na nobeno vrsto mesa, temveč nekaj, kar sami niso znali pojasniti.
Zadnje pol leta je psička spremenjena. Umika se v prostore, kjer je sama, veliko se trese, veliko spi. Prišlo je tudi do agresivnega obnašanja, vendar je takoj zatem pokazala obžalovanje. Ob dvigu je zajokala in v določenem obdobju nismo smeli it mimo nje, saj je začela pošteno cviliti. Skrivala se je in ni bila več družabna, kljub temu da smo jo redno vozili na sprehode se je doma polulala, kar prej nikoli ni delala. Bili smo prepričani, da je to le obdobje in da se bo slej ko prej njeno obnašanje spremenilo, zato smo ji dali čas za sebe. Veterinar me kljub temu, kar vse sem mu povedala niti ni resno jemal. Rekel je, da ima mogoče kakšne zajedavce, dobila je pasto in to je bilo to, nič boljše, nič drugače.
V zadnjih treh mesecih pa se je stanje še bolj poslabšalo.  :(
Dobila je prvi napad, trebušček se ji je močno napihnil, dušila se je, njeno celotno telo se je močno treslo. Takoj smo jo odpeljali k veterinarju, kjer so naredili preiskave, ji dali infuzijo in injekcije za želodec. Rekli so, da so izvidi v redu, da ne zgleda da bi bilo kaj narobe in da ima le manjše pomanjkanje rdečih krvničk. Zaradi napada so omenili da je možnost epilepsije in rekli, da se ob rednih napadih ne zdravi s tabletami, da se to pri psičkih pač velikokrat pojavi. Torej masno smo plačali v upanju da bo naša psička boljše, čeprav nismo niti vedeli kaj se z njo dogaja.  :-\
Sedaj je od tega 2 tedna, od takrat je imela dva napada, čeprav je včerajšnji bil zelo drugačen. Bila je popolnoma brez ravnotežja, padla je na bok, istočasno pa je z nje šlo blato. Jezik je imela stegnjen ven in težko dihala, ter se tresla. Jezik je bil moder, za kar smo predvidevali na pomanjkanje kisika. Počakali smo da se pomiri, da lažje zadiha. Psička je bila v roku 10min boljša, čeprav še vedno brez ravnotežja. Postavila sem jo v banjo in jo začela umivat, medtem pa sem na trebuščku opazila velike modro-rdeče krogce, kot nekakšne krvne strdke, imela je tud živo rdeče tačke. Bila je torej v nekakšnih podplutbah, kot da bi jo nekdo pretepel. Opazovala sem jo še naslednjih par minut in le te so začele izginjat. Sedaj jih več ni.
Ne vem več na koga se naj obrnem, veterinarji do sedaj nikoli niso prav pomagali, vedno odštejem toliko denarja, zato da je čez dan ali dva vse isto. Ne vem več kaj naj naredim, zgubljena sem. Obrnila se bom na bioterapevta Simončiča in me zanima, če ima kdo še kakšne izkušnje z njim.
Lp, Anja

Napad, ki ga opisuješ, je podoben epileptičnemu. Ste v to smer kaj raziskovali?

Kak CT mogoče ne bi bilo slabo narest?

Jaz bi se za zacetek obrnila na kakega drugega veterinarja, po moznosti kaksnega priznanega, ki dela na kaksni vecji veterinarski kliniki.

Jaz bi gledala glavo in srce. Ampak pri veterinarju specialistu. Se pravi bi bilo najboljse, da se odpravite na Faks.

Erlihijo ste testirali?

Pa tele potplutbe na kozi ki so potem izginile, lahko veta vprasas ce je mozno da ne strjuje krvi.
Boga puncka.

http://www.upei.ca/~cidd/Diseases/clinical%20pathology/hemophilia.htm

Ja ne razumem kako lahko večina vztraja pri veterinarjih, ki vas ne jemljejo resno, ne ugotovijo kaj je narobe, vas odpravijo z antibiotiki,... Vidiš, da s psičko nekaj resno ni uredu, obrni se na dobrega veterinarja, ki zna še kaj več od osnovnega pregleda krvi in itak standardne alergije, če pa pojma nimajo kaj je pa antibiotiki. Priporočili so ti fakulteto - upoštevaj nasvet.

Podpis!

Tudi na faksu niso vsemogočni in ne vedo vsega - naš primer, že pol leta skačemo okoli vetov (začeli na faksu, končali pri ""družinskem" vetu), še vedno nepojasnjeno, kaj in zakaj se dogaja z našo.

Nihče ni vsemogočen, imajo pa največ kilometrine, na kupu več strokovnjakov in na dosegu roke ogromno aparatur za diagnostiko.

Noben veterinar ni vsemogocen, je pa lahko ravno zato ker je specializiran za nekaj bolj izkusen od ostalih oz. ponavadi tako tudi je.
Najboljse se je tudi sam veliko zanimati, brati in ko gres veterinarju poves na kaj sumis (ni da mu solis pamet, pac poves mu cesa se bojis) in da zelis da se izkljuci vse na kar sumis. Ker vcasih so veti res malo zaspani in moras bit tecen.

Ah, ja, meni se vse bolj dozdeva, da bi bilo treba za kakšne bolj komplicirane in netipične pojave zaviti malo na Dunaj, če bi hotel priti stvari na čisto.  Štima, dokler se da bolezen umestiti v eno od poznanih shem, pri bolj redkih pojavih tudi ljubljanska VF  lahko odpove. Specialisti gor ali dol.

To se jim lahko zgodi tudi na Dunaju. Poleg tega pa nam Inna ni zaupala niti tega, pri katerih veterinarjih je že bila niti tega, ali so sploh že bile izkjučene klopne bolezni. Zna bit, da spica sploh še ni bila deležna resnega pregleda.

Če drugega ne na Dunaju delajo celo paleto testov, ki jih pri nas tudi slučajno še ne. in imajo veliko bolj strogo specializirane veterinarje kot pri nas, pač po zgledu humane medicine. So mi sami veti namignili, da bi znali tam kaj več vedeti.

Vsekakor, ampak vidve sta na VF hodili koliko časa? In ostali brez diagnoze, če prav razumem. Za Inno pa ne vemo, če je sploh šla čez najosnovnejše teste. In če se odpraviš na Dunaj, tja ne greš delat osnovnih testov, pa potem, ko dobiš izvide  se voziš delat še zahtevnejše (tudi na dunaju ne morejo narediti testov, ki zahtevajo več dni v eni uri)

Ja, Lanabela, saj se strinjam. Treba je začet v Ljubljani z osnovnimi preiskavami, samo pravim, da morda v bolj kompliciranih zadevah ne gre. Upam, da ji bo uspelo tukaj.
Mi bi nujno rabili hematologa in imunologa - ga pri nas ni, vsi so samo specialisti za internistiko, vemo pa, kako obsežno področje je to. Saj se bodo počasi bolj ozko usmerili tudi pri nas, a ne.  Sicer pa se zdravi simptome in pač upa, da približno zadaneš pravo.

Tudi jaz se z vsem do sedaj napisanim strinjam. Ampak .. kaj pa če? Če jaz ne bi posvojila Fredija tam ko sem ga, če ne bi imela mojpes, pa s tem Maje, pa Kocke, pa Lune ... pa vseh, ki vas imam .. hu:g . bi najbrž Fredi še zdaj goltal tablete, da bi se malo manj čohal  :P Pa kaj, če mu zarad tega čez nekaj mesecev, let vse odpove. Aja, pa tudi vet me je vzel v roke. (če že delava preiskave, bova naredila oreng).
Dobro ne bi bilo, malo bi popravljala situacijo in to bi bilo to. Podobno kot pri osebnem zdravniku ... če ne tečnariš, če se vsaj malo ne spoznaš ... se ve, kje obstaneš. :-X

Se strinjam z Lanabelo. Problem je tudi neznanje lastnikov, ker veterinarji njihovim psom delajo nekaj, pa sploh ne vejo kaj. In potem beremo da so psa peljali k veterinarju in dobil je "injekcijo". Injekcijo CESA?
Zato mora lastnik sprasevat, zapisovat, zaprosit za kopije.
Sploh pa ni receno da ima psica kaj redkega, ker ponavljam kot je Lanabela napisala sploh ne vemo kaj je bilo do sedaj psici delano.

Kar se pa Dunaja tice, so imeli nedavno frendi tudi cuden pojav in so na koncu sami zakljucili, kaj bi lahko bilo. Na sreco je vse skupaj minilo in psica je sedaj ok. Matko ni ugotovil nicesar, je posiljal nekaj na Dunaj (mi niso vedeli povedati kaj niti katere preiskave je konkretno Matko delal) in tudi tam niso ugotovili nicesar.

Aja, to da niti Dunaj niti Matko niso ugotovili nicesar, jih je kostalo 900 evrckov.