mojpes.net

Mogoče bi ta tema bolj spadala v zdravstveni kotiček, ampak moram že na začetku povedati, da je nisem odprla za razpravo z zdravstvenega vidika, temveč zato, da opišem svoje občutke in dileme ob sterilizaciji psičke, kot tudi zato, da vidim, kaj drugi mislite ob tem.
Do zdaj smo doma vedno imeli pse. To je moja prva psička in po nasvetu veterinarja sem se odločila za sterilizacijo pred prvo gonitvijo. Čeprav mi je veliko ljudi govorilo, da je dobro, če ji enkrat pustim leglo, sem se odločila zaupati veterinarju, tudi iz bojazni, da bi sicer spolno zrela, ne pa tudi drugače odrasla psička, že pri prvi gonitvi postala mamica.
Na poti k veterinarju so me začeli obhajati dvomi glede moje odločitve. Je prav, da jo prikrajšam za materinstvo? Je prav, da jo izpostavljam nevarnosti ob anesteziji, strahu in bolečinam?
Lahko mi verjamete, da imam svojo psičko najraje na svetu in če bi lahko, bi sama šla skozi ves proces namesto nje, če bi kaj pomagalo, toda...
Še nikoli v življenju me ni bilo tako strah, kot v času, ko sem čakala, da se zbudi in potem doma, ko smo čakali, da bi končno kaj pojedla ali popila. Ne da se opisati nemira in občutka krivde, ko gledaš svojega ljubljenčka, ki te gleda s strahom in nerazumevanjem, ti pa mu ne moreš pomagati in ne dopovedati, da je to v njegovo dobro.
Kako se vi spopadate s takimi in podobnimi situacijami? Kako bi se vi odločili?

[spremenjen naslov teme; Jana]

Popolnoma razumem tvoje občutke. Sicer ni šlo za sterilizacijo, je pa šlo za operacijo mojega mešančka Ronija. Ponoči je bil dobesedno raztrgan- napad psov- in smo ga peljali k veterinarju, kjer so ga zašili. Ko smo ga šli čez dve uri iskat, je bil čisto zmeden še od narkoze- kar vleklo ga je na eno stran, komaj je hodil. Tako mi je bilo hudo :'( Ko smo prišli domov, se je ulegel na odejo in takoj zaspal- vsako minuto sem hodila gledat, če je sploh živ- groza!!! Okrevanje je trajalo mesec dni, vmes pa obiski pri veterinarju (še vedno se trese, ko gre v avto- misli, da gremo spet k veterinarju, čeprav gremo samo na sprehod), dva dni ni jedel, potem ti pa za vzpodbudo še pri veterinarju rečejo, da so mislili, da ne bo preživel. Hvalabogu je danes skoraj tak, kot je bil (slabše vidi in sliši, kar je verjetno bolj posledica 15 let, ki jih je že dočakal) tako da mi še danes dela družbo ;)

Tudi jaz sem psičko peljala na sterilizacijo. Obhajali so me isti dvomi kot tebe: Ali je prav, da jo mučim? Da jo prikrajšam za materinstvo? Ali je prav, da naredim nekaj kar je dobro zame - ali je to dobro tudi zanjo?
Ko je šlo pri veterinarju nekaj narobe (ko so ji vstavljali kanilo, je nisem dobro držala in so ji "prerezali" žilo), sem se tako razjokala, da me je veterinar postavil pred vrata. Če bi mi dovolil, bi jo takrat odpeljala domov... pa je nisem. Tudi potem se mi je smilila...
Danes nimam več slabe vesti. Vem, da sem naredila dobro. Ni mi žal.

Jaz na splošno zelo slabo prenašam stvari, ki se tičejo moje Žiže. Bog ne daj, da je bolana - jaz si vzamem dopust, paničarim, itd. V službi me hecajo, da bi mi mogli omogočiti, da dobim bolniško za psa. Mislim, da me bo vse skupaj stalo kar nekaj let življenja...

Zlatka,
sterilizacija je rutinska operacija in tvoja psicka bo na nogah kot bi mignil. Naj te ne muci slaba vest, ker si postopala popolnoma pravilno. Miselnost, da psica mora imeti vsaj eno leglo, je za v staro saro.
Odlocitev za leglo mora temeljiti na povsem drugih osnovah, o katerih lahko preberes na forumu.
Lepo pocartaj svojo peso in veliko veselja vama zelim.

Nehajte se vendar sekirat zaradi tega, ker naj bi bile psice prikrajšane za radosti materinstva. Psi niso kot mi, ljudje in za psice materinstvo niso ravno izlivi čustev.
Predvsem pa ne pomilujte svojih psičk, ko pridejo od veterinarja, ker jim s tem dajete občutek, da je nekaj hudo narobe. In tako dejansko lahko zapadejo v neko "čudno" stanje. Bodite enake kot vedno, pazite samo, da se psičke ne naprezajo, tečejo, skačejo, pa rano opazujte, da boste takoj opazile, če pride do kakšnih zapletov.

Lp, Yo

Povejte mi kako naj ne pomilujem psičke, ko pridem do veterinarja? Če npr. celo noč bruha, če ne je in ne pije... Če se mi pa tako zelo smili, pa ji ne morem nič pomagati... Pa vem, da injekcija ni nič hudega. Pa vem, da merjenje temperature ni nič hudega... Niti držati je ne morem pri veterinraju. Se bojim, da bom jaz njej kaj naredila in da bo ona meni kaj naredila. Meni se vedno zgodi isto: jok in ven iz ordinacije. Ker veterinar vedno reče, da jo jaz znerviram - pa vem, da je to res. Pomagati si pa ne morem...

Sebi, poskušaj se nekako pomiriti, pa boš videla, da bo tudi psička zadevo prenašala bolje.
Načeloma sem vedno za to, da je lastnik ob svoji živali, ko gre za bolj "zoprne" zadeve. Ampak če pa se res ne moreš "skulirat" bi bilo mogoče dobro, da razmisliš, komu bi lahko zaupala, da psičko pospremi pri takih zadevah.

Po narkozi psu itak ne smes dajati hrane, tekocine pa tudi bolj malo. Bruhanje pocistis.
Po operativnih posegih pri svojih psih vedno poskrbim, da lahko mirno pocivajov svojem koticku, vendar pa so se vedno dovolj blizu, da nimajo obcutka izoliranosti. Pa tudi zato, da jih imam na oceh, ce bi se slucajno kaj sfizilo.
Nikoli jih ne pomilujem, ampak jih pocoham in povem, kako pridni so.

No, je treba tudi malo z drugimi očmi gledat...za nekoga, ki gre prvič skozi vse to, ni tako lahko...to verjetno veste.
Saj ne gre za to, da bi bila vsa cmerava. Vseeno pa si ne morem pomagat, da me ne bi skrbelo.
Pri veterinarju jo lahko mirno držim ko greva na cepljenje, saj niti ne trzne, ko ji zapičijo iglo. Ni panike.
Tudi sama sem že morala živalim dajat injekcije, ker sem bila v takem poslu. Vseeno pa tukaj ne gre za to. Tukaj gre za soočanje z dejstvom, da odločaš o svojem psu, kot bi odločal o sebi. Jasno, da pes ne more sam odločati. Vseeno pa neizkušenega lastnika malce grize vest, ko vidi, da kuža trpi zaradi njegovih odločitev.
In, ko se v tvojo vest prikradejo dvomi, ti misli preletavajo tudi nespametni tabuji o tem, da bi psička morala spoznati občutek materinstva,...

Ja, na to kar pozabi. Sem imela pri sebi psico, ko je bila breja, ko je kotila in prvih 6 tednov tudi mladičke. Radosti materinstva? Hm, najprej se je valila kot sod in šla na živce še sama sebi. Potem je kotila. No, hvalabogu brez problemov. Potem je skrbela za mladičke, ki so jo precej utrudili, čeprav sem bila ob njej 24h/dan, ji pomagala in mladiče dohranjevala. Danes oz. že nekaj časa jih ima pa dobesedno poln kufer. Jaz nisem iz njene strani občutila kakšnega posebnega navdušenja nad opravljanjem nalog materinstva. Prej breme.

Občutek materinstva??? :o, kaj pa je to? 
pri psicah se nagon sproži, ali pa tudi ne ::) ,  šele, ko so mladički že tam.
Na splošno pa pes nikakor ne more pogrešati nečesa,česar ne pozna. In tudi ni nagnjen k temu ,da bi si belil glavo s stvarmi,ki jih življenju morda zamuja, akakor nekateri homosapiensi,ki jih navdihuje rumeni tisk in fovšija do sosedov, pa razglaljanje o prihodnosti priimka, premoženja  in državne natalitete. Če odšteješ te faktorje, tudi pri ljudeh ostane vglavnem dejstvo, da je glavna radost materinstva dejstvo , da bodo otroci nekoč postali samostojni in se odselili s njihovimi problemi vred ;) Vsaj glede n anataliteto ,ki pade v vseh državah  takoj ,ko je dostopna kontracepcija in možnost odločanja o teh krasotah materinstva.
Zagotovo so pri vseh psih drugi nagoni višje od skrbi za mladičke -npr požrešnost in igra in delanje mladičev, pa še kakšen.
Ker naše psice skoraj praviloma niso vodline v krdelu, je leglo za njih celo nenaravno in moteče.

Jaz sem se ob sterilizaciji obremenjevala z vsem drugim (inkontinenca), kot pa s tem, da naj bi bilo to mučenje :(

Ja, mi je bilo ful hudo, ko so jo odpeljali v tisto sobo in sem jaz mogla iti domov do večera. Gledala me je prestrašano, začudeno in češ: Kaj sem naredila, da si me pustila tu? Takrat sem se res zjokala! Zato, ker psu ne moreš dopovedati kam gre, zakaj gre in da mu želiš le dobro.

To, da bi čutila kakšno slabo vest, ker sem jo oropala materinstva pa haloooo!!?? Ni šans. Ljudje gledamo na to z drugačnega vidika. Prej bi se pučutila, da jo mučim, ko bi jo gledala kako se muči pri kotitvi in kako joka, ko ji odpeljejo mladičke. Psi ne ravnajo razumsko, njim ne "tiktaka ura", ne pogrešajo tistega, kar niso nikoli doživeli, ne razmišljajo o tem, da bi bile mamice....

Hudo mi je, ker ne zastopi, da kaj delam v njeno dobro, nimam pa nikoli občutka, da jo mučim ali prikrajšam za karkoli....

Pri nas smo tudi ravno pred to dilemo.  ??? Imamo samca in samico - sicer iste pasme, vendar v sorodu. Tamala se ravnokar v omenjenih okoliscinah prvic goni. Do 13. dneva je bil v hisi mir, potem smo morali pa samca predvcerajsnjim odpeljati na drugo lokacijo. Zdaj bo nekaj dni se na pocitnicah, potem pa se vrne in predvidevam, da bo vse po starem. Gonitev je do zdaj potekala presenetljivo nemotece.  :)

argumenti ZA sterilizacijo: izognitev morebitni navidezni brejosti, vnetjem in rakavim obolenjem, vecja brezskrbnost za nas

argumenti PROTI: tveganje inkontinence, morebitnih zapletov pri ali po posegu, nekateri omenjajo se slabso odlakanost, debelost...

Nisem prepricana, ce plusi odtehtajo minuse.  ??? Sama gonitev namrec ni problem, saj nas ne obremenjuje in se cutimo sposobni popaziti na psicko. Glede morebitne vzreje pa smo ravnodusni.

odvisno od primera do primera. naša je imela tako hude brejosti, da druge možnosti ni bilo. sedaj je spet vesela, živahna, zdrava. pa še manj možnosti za raka ima. glede zapletov pa: če jo pelješ k dobremu veterinarju sigurno ne bo zapletov, saj gre za rutinski poseg.

v mojem primeru plusi odtehtajo minuse in to z veliko premočjo!

Naj ti malo zmanjšam veselje-kadar se psica prvič goni, ta gonitev le ni tako izrazita in dišeče ,kakor naslednje. Se pravi, da lahko pri samcu pričakuješ vedno večjo veselico ob vsaki naslednji gonitvi- če je seveda pravi mačo.
Ni pa nujno, ker domači samec velikokrat tudi ne poskuša zaskočiti domače samice- predvsem ,če sta v sorodu, a to je bolj izjema kot pravilo. V vsakem primeru pa samec,ki živi s psico -predvsem okoli gonitve , postane do nje bolj zaščitniški,kar lahko privede do sporov z drugimi samci.
Sicer pa je neprijetno tudi dejstvo, da moraš samca dajat v penzion vsako gonitev- vsaj zame bi bilo.
No, sicer pa imam jaz navadno eno ali dve samici in tri samce, pa ni bilo kakšen posebne krize nikoli, navdušena pa tudi nisem nad temi obdobji. Dejstvo je ,da je življenje takrat bolj zapleteno in da samce zadeva bolj ali manj moti.
Glede škodljivih učinkov- jasno, da je vsak poseg nek rizik, a spet ne tolikšen, da bi se bilo vredno vznemirjati , če je psica zdrava. Tudi inkontinenca ni takoo pogosta , ve se pri katerih pasmah pogostejša.
To, da se psica zredi - ja če ji daš preveč jest in jo premalo teraš in izključno od tega. in to če je ali pa če ni sterilizirana .Sicer pa nič hudega, če porabi manj hrane- pač malo prišparaš, kvalitetna hrana je draga.

Tole o dlaki je pa "bull shit". Predvsem , če odstranijo le jajčnike, je raven hormonov skoraj enaka kakor pri psicah v času ,ko se ne gonijo. Celo obratno je- nesterilizirane psice zaradi hormonskih nihanj v ciklusu bolj varirajo v odlakanosti, kakor sterilizirane.
V kolikor ima torej naša psica najmanjše težve v zvezi z gonitvijo( navidezne brejosti, izrazite krvavitve, psihčne motnje) ali delovanji hormonov in v kolikor nas skrbi možnost razvoja vnetja maternice ali raka na seskih in rodolih ( genetska podvrženost , če so take težave imele mama, babica ali sestre)  je poseg zelo pozitiven. Če ne mislimo imeti legla je vprašanje bolj zakaj ne bi streilizirali?
Če mislimo imeti leglo in imamo istočasno samca pa seveda obstaja tudi možnost kastracije samca.

Ko bi vsaj domaci samec bolj tezil, potem bi se z lazjim srcem odlocili za sterilizacijo. Tako pa moja boljsa polovica odlocno nasprotuje, da bi se zdravo psico dalo pod noz. :-\ Se pa ne goni prvic. Stara je 3 leta in se prvic goni, odkar jo imamo mi.  ;) Glede na to, da ima 25 kg, naj bi obstajala nevarnost inkontinence, pasma pa je nagnjena tudi k rakavim obolenjem, vendar mati (6 let) in babica (13) za zdaj nista imeli teh tezav.  ???

Tisto o dlaki in debelosti pri nasem odlocanju pravzaprav ne bo pomembno.  ;)

Aja! Tole me se zanima:


A psi cutijo, da so v sorodu?  ::)

Kdo bi vedel? ::)
Zagotovo pa med materjo in sinim vlada strožja hierarhija in tako si sin ne upa približati mami :-\.
Pogosto pa gre najbrž tudi za "zakonski sindrom" ;D ;D
V glavnem ne vem točno zakaj ,ampak veliko lastnikov to opazi ::)

Deteljica, kar se dlake tiče, pri enih res ni problem, pri drugih pa je.   Samojedke se normalno  lepo zmolsajo dvakrat na leto kašna dva meseca pred gonitvijo in je potem do naslednje menjave dlake mir. Pri steriliziranih pa se prav lahko zgodi, da jim zraste obupno veliko mehke dlake, ki se v nasprotju z normalno vozlja in maže, goli se pa celo leto po malem. Vsekakor pa niso SLABO odlakane.

Kar se pa tiče občutka materinstva se pa čisto strinjam. samo pripomba, psica prav nič ne trpi, ko "ji jemljemo mladiče"-pod pogojem da so dovolj stari. Takrat jih ima poln kufr in je navsomoč srečna če kakšen gre in ne pride več nazaj.

Če imaš skupaj psa in psico, imaš vsekakor lepo zakomplicirano življenje. Če psa ne želiš dati vselej ko se psica goni na počitnice, se še najbolj obnese, da je zaprta psica, pes pa lahko hodi okoli, tako je bistveno manj kravala. Pa na nekaj ne pozabi. Samec, ki je veliko v stiku z gonečimi psicami, pariti pa se ne sme, zelo pogosto zboli na prostati, da tega, da večina takih samcev sčasoma postane impotentna sploh ne govorim.

 :o :-\ Tole bo pa se mi zdi kar premaknilo jezicek na tehtnici.  ;)


Saj se razumemo. Mislila sem na to, da dlaka ni vec tako kvalitetna - pri psih, ki pogosto plavajo in cofotajo, je dobro, da ne vpija vode in se hitro susi (da se ne prehladijo ali dobijo vnetje uses).

Ja, dlaka postane taka kot od mladiča. Seveda ne pri vseh, pri večini pa.

Da povem še mojo izkušnjo s sterilizacijo moje psice. Še predno sem sploh našla psico, katero sem hotela, sem vedela, da jo bom sterilizirala. Prvi razlog je ta, da se ne bi mogla otresti psov, ko bi se psica gonila, sem slišala vsemogoče zgodbe o tem, ena izmed teh je bila, da je pes napadel lastnika, ker ga je hotel odgnati od goneče psice (verjetno je to skrajnost, ampak se je zgodilo), drugi razlog pa to, da preprosto nisem hotela imeti mladičev, čeprav so še tako luškani, ampak če nimaš prostora in ne časa skrbeti za njih, pa jih še slučajno ne moreš prodati oz. oddati, je bolje da jih nimaš. Tako smo psico sterilizirali še pred prvo gonitvijo in naj vam povem, da sem jokala v avtu, ko sem se odpeljala iz klinike, ker mi je bilo tako grozno jo samo pustiti tam. Vseeno smo to preboleli in smo vsi zato danes bolj veseli.
LP

Imam dva psa in 7 muc...vsi so kastrirani in strelizirane. Nimam niti malo slabe vesti prav nasprotno. Poleg bolezeni ki se s sterelizjo/kastracijo naj ne bi pojavile... tudi za psičko ali psa je gonitev naporna zadeva, ki pomeni...nič ne je, skoz cvili/tuli, hoče ven ob najmanjši neprevidnosti pobegne takrat se lahko zgodi marsikaj od pretepov, jeznih lastnikov psičk, ki lako resno poškodujejo psa, avtomobilov, ne najde več poti domov,pri mačkah celo Aids itd....Mladičke oddati dobrim lastnikom je velik problem (govorimo o nerodovniških po možnosti mešanih psov)...in ni fino videti psa, ki je bil tvoj mladič na ketni ali biti kriv za nezaželjeno brejost, ki jo je ušpičl tvoj falot, kaj bojo naredili z mladički...je spet druga zgodba....
Proti kastraciji oz. sterilizaciji so najbolj proti moški in posebaj na deželi imajo neke fiksne ideje o materinstvu in pomembnosti, da je njihovo ščene spolno aktivno...kar je meni mešno oz. res je butasto kakšen pogled na moškost imajo.
Pri mucah... s sterilizacijo niso prav nič drugačne oz. nobena od mojih se ni zredila...tiste, ki so že prej rade jedle so bolj bajsike...imam pa eno posebaj šlank zafnanko, ki jo moram prav prosit in ji posebaj pripravljat hrano, da vsaj nekaj poje (če noče se bolj sekiram jaz, da ni lačna). Operacija je čist rutinska in dejansko nisem nikoli imela niti ene same komplikacije oz. posledice. Mislim, da je dolžnost vsakega odgovornega lastnika (vzreditelji in tisti, ki se nameravajo s tem profesionalno ukvarjati so izvzeti), da poskrbi za to, da njegov štririnožni prijatelj ne producira mladičkov, katerih usoda je uprašljiva oz. se konča na ketni, cesti ali v azilu.
Za psico, če jo misliš sterelizirati ni potrebno čakat, da bo enkrat mama...sploh zaradi pojava raka na seskih, je bolje da se jo sterelizira pred prvo gonitvijo.

No jest sem Albo dala sterilizirati konec septembra in se od takrat ni popolnoma nič spremenila. Mogoče ima res bolj mehko dlako. Sem pa vsaj brez nadležnih snubcev okoli pesjaka.
Sem absolutno zato, da se psi in psice, s katerimi nimajo ljudje namena imeti legel sterilizirajo oziroma kastrirajo.

Mi smo Fabijo sterilizirali samo zaradi hudih navideznih brejosti. Po sterilizaciji je spet postala stara normalna, nedepresivna fabija... smo vedeli, da je velika možnost za inkontinenco, ampak k sreči je zaenkrat še suha ;)

Tudi naša je na srečo še suha :).

nekaj me zanima:
Ali se psičke lahko zredijo zaradi sterilizacije?

ja meni je vzreditelj svetoval, naj malo pazimo, da se rade zredijo. Ampak sama tudi z mačko, ki smo jo imeli nisem imela takih problmov.

no moja se je po sterilizaciji zredila, pa nevem ali je to od tega, ker premalo giblje(preveč sigurno ne je, ker dobiva dozo hrane za 4 mesečnega mladička, stara je pa 10 mesecev) ali pa od sterilizacije.

hej, vem da je tema že malce zastarela pa vendarle. imamo eno psičko, sedaj pa dobimo še kužka. kaj naj naredim? steriliziram
psičko? ::)

Najbolje tako, ja ;)

hvala skogkatt

Ali pa kastriras samcka. Je lazja operacija.

Steriliziraš psico in se izogneš raznim tumorjem na seskih in rodilih; in kastriraš samca, s čimer se prav tako izogneš raku na prostati, pa še vodljiv bo bolj. Sterilizacija in kastracija - oboje je rutinski in ne prav težak poseg.

ja smetka in bina, težava je v tem da bo pes za razstave.

Ja kaj pa potem sprašuješ? Ali daš sterilizirat psico in si prihraniš nekaj težav dvakrat na leto, ali pa si tako organiziraš življenje, da ti gonitev ne bo požrla živcev. Nekaterim to lepo uspeva Načini so različni, od tega, da gre med kritičnim časom pes na počitnice k babici, do tega, da je gonečka v boksu, samec pa se lahko prosto slini okrog boksa. Če sta preprosto ločena v različnih prostorih, znata narediti veliko večjo galamo.

hvala Lanabela. Vprašala sem zato, ker še psička ni imela mladičkov in sem mislila da je dobro da jih ima,
hvalabogu sem zdaj prebrala da to ni res.

To samo govorijo, res pa ni.

ja, vem. še pravi čas sem prebrala. :o