mojpes.net

Pozdravljeni,

moram zastaviti vprašanje na tem forumu, ker po prebiranju raznih forumov se mi zdi, da je tale najbolj kulturen  :)

Torej: psička mešanka, stara skoraj dve leti, terier, 8 kg, totalno smešna in prisrčna

1. letos smo začeli kampirati, ker hočemo, da je naša lanskoletna pridobitev z nami tudi na dopustu, naš razbojnik pa nas je potem začel živcirat s čuvanjem parcele vsakič, ko je šel mimo kak drug pes na povodcu, miren in z lastnikom. Da je teritorialna sploh nismo vedeli, živimo v bloku, v visokem nadstropju in mimo okna pač ne pristopica noben pes :D Teritorialnost ni pokazala ne prej ne kasneje v nobeni situaciji. Vsakič, ko je začela zganjati hudiča, smo jo hitro umirili (pa tudi drug pes je bil hitro mimo, ker so parcele v kampu pač majhne :D ), ampak ko se je zagnala, se je pa ornk zagnala in začela lajat s svojim predirljivim visokim laježem, da so nam šli lasje po konci. Ali naj se s tem sploh ukvarjamo, glede na to, da je to samo na kampiranju in da jo lahko hitro umirimo? Pa tudi ni mi jasno, kako naj se s tem sploh ukvarjamo, ker razen na dopustu sploh ni takih situacij??

2. malo pred drugo gonitvijo je začela postajati agresivna do neznanih psov (odvezana ali na povodcu, brez razlike), ki so prišli do nje in jo začeli ovohavati. Za en zelo kratek trenutek ovohavnje pusti, potem na kratko in na hitro zalaja v opozorilo, če se pes ne umakne in še naprej teži, laja vedno močneje in na koncu, če tečnoba res ne gre stran, ga napade. Miritveni signali, ki se jih poslužujejo nekateri psi, jo ne ganejo, ona hoče, da gredo stran iz njenega prostora (za svoj prostor razume en zelo mali krog okoli nje, njeno lajanje ali napadanje pa se konča v trenutku, ko pes odide ali steče stran). Okoli gonitve in še nekaj časa po njej je bilo to njeno neprenašanje psov uperjeno skoraj proti vsakemu neznanemu psu, vse pse je ignorirala, ni marala praktično nobene interakcije z drugimi psi. zdaj se to umirja in opažam, da to počne samo še pri psih, katerih se, predvidevam, boji. Je pa v zadnjem času zopet sama začela kazati intenziven interes tudi do igranja z drugimi psi, pa tudi glede ovohavanja ni več problema, razen, kot že omenjeno, do psov, katerih se najbrž boji. Nekateri kinologi/pasji učitelji so mi delali cele pridige, da to ni ok, da moj pes ne upošteva miritvenih signalov in da jo moram to naučiti in da je v takem primeru problematična moja psička, ki pač ne razume miritvenih signalov. Moje (kmečka pamet) mnenje je, da moj pes nima kaj tolerirat, da bulterierka priteče do moje, moja jo nazja, bulterierka ji pokaže rit ali pa bok in še vedno ostaja čisto zraven nje. Če moja pač noče, da ji bulterierka kaže rit, potem naj gre ta bulterierka pač stran, ne pa da se moja strinja z njeno ritjo, ki se skoraj tišči v njo (malo heca :D ). Skratka, zdaj, ko je gonitev že nekaj mesecev oddaljena, je tudi ta problem že skoraj zginil, nekaj časa pa je bilo že prav moteče, ker se je drla na vsakega psa, ki jo je malo povohal. kaj narediti, zopet imamo problem, kot s teritorialnostjo, da takega vedenja skoraj ni več in tega ne moremo korigirati, hkrati pa se sprašujem, kako postopati ob ponovitvi pri naslednji gonitvi.

Ne morem se niti odločiti, če ta dva problema sploh spadata v kategorijo problemov, ki jih je treba odpravljati. Hec je namreč v tem, da je mene v taki situaciji vedno rahlo sram, češ, kako nevzgojenega psa imamo, ostali so pa vsi tako pridni in kulturni, po drugi strani pa nam vedno več ljudi govori, kako imamo prijaznega in vzgojenega psa, čisto drugače kot večina drugih. Pa hec je tudi v kampu, ko so nam zaradi njenega lajanja šli lasje po konci, nato pa nam drugi, ki kampirajo s psi, govorijo, kako imamo srečo, ker naš pes nič ne laja, medtem ko se njihovi skozi nekaj usajajo. Ali je možno, da mi vse to skupaj zaznavamo čisto pretirano? Problem je namreč v tem, da ko se naša zadere, je to res glasno in predirljivo, za razliko do drugih majhnih psov, kjer je po večini vse skupaj neko niskofrekvenčno in sorazmerno tiho bevskanje.

Hvala za kakršnokoli mnenje, ker včasih je že prav utrujajoče biti ves čas na preži, da ja ne bo spet kaj...

Mipsy, mislim da bi v osnovi vse to preprečila (in zavarovala tako psičko, kot svojo okolico), če bi opravila dve osnovni stvari: pasjo šolo in sterilizacijo.
Sicer ti bodo ostali kaj več razložili.

Citat: "Nekateri kinologi/pasji učitelji so mi delali cele pridige, da to ni ok, da moj pes ne upošteva miritvenih signalov in da jo moram to naučiti in da je v takem primeru problematična moja psička, ki pač ne razume miritvenih signalov. "
Raje kot da bežiš pred spremembo in kritiko, ji prisluhni in spremeni svoje življenje v skladu s tem kakor se ti je svetovalo. Dvomim, da bo na tem forumu ton bistveno drugačen. Ker nasveti niso zlonamerni, prav nasprotno, a jih ti očitno tako sprejmeš. Najverjetneje ne želiš priznati napak in svoje odgovornosti zanje.

To, da imaš gonečo se psičko, po možnosti odvezano, in da je pripravljena napadat druge- vse to verjetno ne bo šlo mirno mimo bralca. Še manj pa opažanje, da te ne uboga. Mislim, da se ti niti sanja ne, kako grdo lahko eskalira taka situacija. Lahko je usodno zanjo, za drugo žival, ali celo za ljudi... Starejša in pogumnejša kot bo, slabše bo za vse vpletene. In težje bo spremeniti vedenje.

Če si prišla sem po potrditev, bo težka. V dobro vseh vpletenih te prosim, da se zresniš in nehaš upoštevati trmasto 'kmečko pamet', pač pa začneš uporabljati zdrav razum odrasle osebe in se na primeren način integriraš v skupnost. Kar ti bodo sveovali ljudje z izkušnjami ni plod napihnjenega ega. Še najmanj pa takrat, kadar nekdo sedi za PCjem, da ti lahko odgovori in ti tako pomaga. Verjemi, da je vsakršno neupoštevanje odgovorov skrajno nespoštljivo tudi do njih: prideš in vprašaš, potem ti pa odgovor ni všeč.
Kaj se je dogajalo drugje, tega ne vem (odgovore si po moje sicer dobila že tam), a upam, da boš vsaj tukaj spremenila način razmišljanja. :)

Uf.
Moja tudi ne prenese, da kdo priteče do nje in še manj, da po tem tam tudi vztraja. Pa me noben pasji inštruktor ne bo prepričal v to, da mora moja kaj takega tolerirat. In ja, v takih in še kakšnih primerih se bom oklepala svoje kmečke pameti.

Mipsy, če tvoja psica ne rabi družbe drugih psov, ji je ne vsiljuj. Ti tudi nočeš pozdravit vsakega, ki ga srečaš na ulici. Normalo je, da rabi svoj krog okoli vaju!

Sama imam sicer sterilizirano psico, je pa tam okoli drugega leta postala BISTVENO manj družabna, kot je bila pri svojem enem letu. Zdaj, pri štirih letih, ima nekatere pse blazno rada, do drugih je ravnodušna, tretjih pa preprosto ne prenese in meni je to OK. Dokler ima vsak svojega na povodcu in spoštuje najin "krog", problema sploh ni, sicer bi bil pa itak njihov.

Eh... Koliko psicam je pa všeč, da nadležni samec zatlači celo glavo psici med noge. Moja, ko noben  njen znak, da takega obnašanja ne odobrava, tudi popeni.
Zdaj pa je samo vprašanje, kako kdo to obnašanje razume. Moja se nikoli ne bo vtaknila v druge pse, če se ali pride kdo do nje, mirno povoha in gre dalje. Brez razloga ni nikoli tečna. Prva ne bo nikoli zatežila, se raje umakne. Če pa je pasji samec tečen in bo ocenla, da z umikanjem ne naredi nič bo sledilo gromko renčanje in tudi kakšenj ugriz, ki pa nikoli ni naredil niti praske. In moje mnenje je da ima vso pravico dat eno okoli ušes pasjemu nadlegovalcu.
Tudi pupe nebi mirno gledale, kako jih kdo "šlata" in bi verjetno, če opozorilo nebi zaleglo, malo bolj "jasno" pokazale, da jih tako obnašanje moti  >:D


Kar se tiče pa čuvanja... Preprečit je treba že srepi pogled. Če navaden "ne", ne pomaga je potrebno ignoriranje mimoidočih naučit. Lepo postopoma nagrajevat mirnost, naučit nadomestno vedenje... in ko ni časa se ukvarjat s psom, je najbolje, da se je ne izpostavlja. Se pravi, naj bo tako nameščena, da ne vidi mimohoda psov. Če lokacija tega ne dovoljuje, naj bo v šotoru (najbolj varno v boksu, da ne naredi luknje ;) )

Eh... napaka pri pisanju...

Moja, ko noben njen znak, da takega obnašanja ne odobrava, tudi popeni.

Bolj razumljivo: Moja tudi popeni, ko noben njen znak, ki jasno kaže, da jo tako obnašanje moti, ne pomaga.

 :-[

Vesoljka in AngSeter, kako pa potem veš, kdaj psu (in skrbniku) svetovati pasjo šolo? Sem vseeno mislila, da je uboganje skrbnika bistven del tega, da lahko greš normalno med druge ljudi in pse. Kaj je ločnica med tem primerom, ki ga je opisala mipsy, in med tem, da nekdo nima kontrole nad psom?

Sej pasja šola je vedno priporočljiva, ampak predpostavka, da si bodo vsi psi vedno všeč ali pa da si celo po "socializaciji" bodo, je napačna.

Psi so si različni, eni majo radi vse pse ne glede na spol, eni delajo razlike po spolu, velikosti, tipu... eni ne marajo t.i. pasjih tečnob, drugi nobenega razen mogoče mladičev in tako dalje.  ;)

Moja recimo ima rada samo poznane pse in kakšne male. Na male (pa ne vse) ima "fetiš", druge bolj ali ne ignorira, tečnob ne mara, takim z agresivnim vedenjem se umakne v loku ali tako, da sem jaz v mes in gre mimo.
Psica od staršev je pa nora na vse kar leze in gre, ampak pri tečnih psih se tudi ona raje umakne oz. je že kot mladič pogruntala neko meni zelo tečno vedenje, da če je drugi pes vsiljiv in malo bolj grob tako predirljivo zacvili, da bogi lastniki in večina psov kar prebledijo. 100x raje bi vidla da zarenči  >:D

Mpsy je drugi problem opisovala takole: "ki so prišli do nje", "na hitro zalaja v opozorilo.. če tečnoba res ne gre stran", "ona hoče, da gredo stran iz njenega prostora", " bulterierka priteče do moje"..

Meni se to pač ne zdi njun problem, ampak problem drugega lastnika in v končni fazi tudi njegovega psa.

Kako kje je ločnica, a ni jasna?

Tudi jaz nimam kontrole nad svojo psico takrat, ko se ji nekdo čelno zakanta ali ko se vsiljuje v najin prostor medtem, ko se žogava. Moja kontrola v teh situacijah bi pomenila, da bi morala svojo psico potlačiti in zlomiti samo zato, da bi lahko ostali psi še naprej brez nadzora tekali naokoli.
Dokler bodo ostali psi lepo na povodcih, ubogali na odpoklic ali bili vsaj toliko socializirani, da ne bodo prestopili praga najinega "kroga" takrat, ko moja jasno nakaže back-off, potem bo moja kontrola 100%.

Nekateri mladiči to že znajo, veliko še ne, problem so še tečne psice in prepotentni samci. V končni fazi sem "ta grda" itak jaz. Ma fakof.

Obisk kvalitetne pasje šole pa v vsakem primeru ne škodi - razen, če so ji za te situacije res svetovali to, kar piše. 

Hvala obema za odgovor. :)

AngSeter: to, kar si napisala je absolutno res. Tako pri ljudeh, kot pri psih etc. Tisoč in en pristop imamo med sabo in  seveda tudi reakcije. ;)
Saj zato tudi menim, da je pasja šola več kot priporočljiva, za psa in še bolj za lastnika. Najkasneje takrat, ko začneš opažati težave, bi moral biti pripravljen dopustiti nekomu, da te opozori na to, kaj delaš narobe. In verjamem, da bi prav v pasji šoli tudi kdo z veseljem razložil, da njena psička ne rabi tolerirati vsake tečnobe. Predvsem pa to, kako takšno situacijo konstruktivno rešiti.

Vesoljka: iz stavka "nas je potem začel živcirat s čuvanjem parcele vsakič, ko je šel mimo kak drug pes na povodcu, miren in z lastnikom" jaz razberem, da tu ni problem le v drugih psih in da ni vedela, kako lahko to spremeni. Da si pa lastnica želi drugačnega vedenja, pa preberem iz besede 'živcirati'.
Zato tvoj povzetek ločnice iz moje perspektive ni tako jasen, kot bi bil, če točke 1 v njenem vprašanju ne bi bilo. Se strinjam s tabo, če gledam le točko 2. A ker sem imela v mislih še točko 1, sem njen opis drugače ovrednotila.
Pri pisanju me ni zbodlo to, da njena psička kakšnega psa ne mara- temveč to, da ni razumela, kaj so ji pasji učitelji in kinologi govorili in zakaj so ji to govorili. Malo čudno se mi zdi, da ji pasji učitelji dajejo drugačne nasvete, zato sem sklepala, da so morda vedeli/videli kaj več... in da niso tako nesposobni, kot je zdaj tukaj videti.
Če se motim, se opravičujem mipsy.

Glede na to, da očitno stvar narobe vidim: zakaj je branjenje (nenapadenega?) teritorija v kampu OK? Se torej točka 1 in 2 ne smeta jemati iz iste perspektive? Če je temu tako, je moj prvotni komentar neumesten.
Ker pri nepasemskih psih poznam le slabe plati nesteriliziranosti psičke, sem določeno neodgovornost projecirala na lastnico, lahko da neupravičeno.
Da se motim prav v vseh aspektih je povsem mogoče, zato je pa forum super platforma za izmenjavo mnenj, ker se uravnovešamo med sabo.

Držim pesti, da bo naslednji dopust res sprostitev za vse: za mipsy, za njeno psičko in predvsem za tiste sosede okoli njiju ter mirne mimoidoče pse. :P

No, pa smo tam :) Namesto argumentiranega odgovora ali mnenja ali nasveta dobim pokroviteljski odnos z navodili za uporabo psa. Fajn, točno to, kar nisem pričakovala na tem forumu. Ne, nisem prišla sem po potrditev. In ja, bili v pasji šoli in ne, ne bom je dala sterilizirati. V bistu se mi kar stemni pred očmi, ko mi nekdo tako kot ti predlaga sterilizacijo, ker če pa tega ne bom naredila, potem pa sledijo lepo zapakirane grožnje, do česa vsega bo prišlo.


Iz česa pa to sklepaš?? Spremenim naj svoje življenje?? Ne žeolim priznati napak???


Nikjer nisem napisala, da imam gonečo psičko odvezano, je nimam, nikdar, pa še na povodcu jo imam na oku, da se ne bi kaj neljubega pripetilo. Hvala za obtožbe kar na pamet.


Kako prosim, si prebrala moj post? Moja psička sploh, ampak sploh ne rine v druge pse, niti pomotma, kaj šele da bi jih napadala.


Opisala sem dva konkretna problema, in oprosti, ampak iz tega ne moreš sklepati ali me uboga ali ne. Poleg tega teritorialnost nikakor ne sodi v kategorijo uboganja ali neuboganja.


Uf, dramatiziranje. Ne vem, nekako si ne predstavljam, da bi moja psička ubila drugega psa, v bistvu si ne predstavljam niti, da bi ga opraskala, ker s svojim malim gobčkom kaj drugega kot površinske praske niti ne more povzročiti, pa še to ji ni nikoli uspelo. In spet imam občutek, da si pisala brez da bi prebrala kaj sem napisala. Ker edino ko ji drugi psi preveč časa težijo, zateži nazaj, poleg tega se je to zdaj že precej uneslo, tako da jaz ne vidim nikjer nobene eskalacije.


Tule smo pa pokroviteljski, a ne? Če bi šla z nama dvema enkrat na sprehod in videla to mojo malo pošast in videla tudi njen odnos do drugih psov in kako je socializirana, bi ti bilo nerodno zaradi vsake tule gor napisane besede.



Ne na forumu, živi kinologi so mi v živo to razlagali, je pa res, da psa niso videli.

Pa še to, ja, marsikateri naš kinolog ima napihnjen ego, o psih pa se marsikdaj moti in celo na tem forumu sem prebrala pluvanje po nekaterih strokovnjakih, ki to očitno niso. In ne, sam zaradi naziva jaz nikoli ne priznavam avtoritete, priznavam jo šele, če imajo poleg naziva tudi znanje in upsešno rešene primere za sabo.

In za konec še to, s tistimi, ki mi vsiljujejo sterilizacijo, na hitro zaključim debato. O tem nočem debatirati, ker se mi v bistvu ne da razpredati o ZA in PROTI.

Evo, spet je nekako prevladujoče mnenje, da s tem ni nič kaj narobe. Če se poiskusim čustveno oddaljiti od situacije in pogledati na to realno, je morda tisto, kar me živcira, dejstvo, da ima tako predirljiv in glasen lajež, da če je ne vidiš, se čisto userješ. Ampak ravno zaradi tega groznega laježa bi rada kaj ukrenila ker me to res moti. Dejansko so problem samo spuščeni psi, psi na povodcu itak ne morejo težiti, ker jih lastniki takoj po našem prvem "hov" odvlečejo stran. Spuščeni pa težijo in težijo. Saj drugi pol mi ves čas razlaga, da so odvezani psi problem njihovih lastnikov, ampak lasje gredo pokonc pa meni :) To njeno vedenje do drugih psov smo sicer vztrajno korigirali, hkrati pa ji poskušali vliti zaupanje v vodnika. V bistvu niti ne vem ali je zmanjševanje problema posledica zopet normaliziranih hormonov ali pa našega ukvarjanja z njo.

Kar pa se tiče kampa, mi je čisto jasno, da je treba delati s psom pčasi, ampak hudič je, ker dopusti ne trajajo dovolj dolgo, da bi psa lahko temeljiti naučili, drugje pa ne kaže nobene teritorialnosti. Npr. sedenje v nekem lokalu ne vodi v to, da bi ona tam začela čuvat teritorij itd. V bistvu je ta teritorialnost veeliko bolj moteča kot tisti drugi problem, ki je že nekako v izginevanju. Problem v kampu je, ker bo ona zalajala tudi ponoči v šotoru, če gre mimo pes in potem se moramo fajn potrudit, da jo umirimo. Ampak ne vem, kako na to vadimo, razen če se za par mesecev preselimo v šotor :)

Drugače pa ji druženja z drugimi psi ne vsiljujem, v bistvu mi je bolj fajn, če tudi sama nima nekega interesa. Ji pa ne prepovedujem, če se želi igrati in se želi igrati tudi tisti drugi pes, sicer pa se itak v pasjo igro tudi jaz vključim, tako da se potem igramo vsi trije ;D

Brala sem lahko le kar je napisano. Sem zgoraj razložila, zakaj sem stvari interpretirala kot sem.

Ker sem si torej sestavila napačno sliko in ni nič narobe narejeno: Mipsy, se opravičujem.
Naj se moje pisanje šteje za brezpredmetno.

S tem sem hotela poudariti, da ko čuva parcelo, svoj teritorij, se bo zagnala in lajala na vsakega psa, ki gre mimo, pa če je še tako miren in na povodcu, sploh ni treba, da jo pogleda, ona ža nori. Medtem ko v vsakršnih ostalih situacijah so najprej problem drugi odvezani psi, ki tečnarijo, potem pa je problem njena (za moje pojme) pretirana reakcija. Se pravi, krivda je na obeh straneh, tudi na moji, je pa res, če bi imeli drugi vodniki pošlihtane svoje pse potem tudi moja ne bi rabila reagirat, idealni svet pa to, haha.

Torej, problem 1 in 2 nista v ničemer povezana, čeprav bi na prvi pogled to morda lahko tako zgledalo, ker obakrat v bistvu "vsiljivca" podi stran.

@neko

Sem pisala odgovor preden si ti napisala svoj pojasnilo  ;)

:)

V mes se postavi in s svojo mirno držo odženi psa. Tvojo pa nagrajuj vsakič, ko je tiho ;)

Na take reakcije je zelo težko vplivat. Se da, ampak zahteva 100% zbranost na vodnika in predvsem zaupanje. Moja se velikokrat kar sama postavi tako, da sem jaz v mes in če se postavi na tak način ji pomagam z gibanjem. In tudi tuji psi se večinoma odzivajo na to. To sicer počne bolj pri takih, ki se šopirijo so večji od nje in se počuti ranljivo ::)
Prejšnji samec posvojen pri njegovih cca. osmih letih (čeprav je skoraj pol leta poskušal napast vsakega psa) je po enem letu dela na ignoriranju drugih psov, zignoriral naskakovanje sicer manjšega psa ne da bi trznil. In nikoli nisem dovolila tujim, da bi se rangirali z njim. In živeli smo srečno do konca njegovih dni... brez problema spuščen kjerkoli. Je pa res da je bil kar dominanten in ultra siguren vase.

V glavnem, če se bo sama reševala, bo delala kot ve in zna. Če jo boš naučila, da ji tega ni treba in boš ti lažje, učinkoviteje in mirnejše rešila situacijo, bo računala nate. Če ne zmoreš na miren način poseč vmes, je boljše psičko enostavno pokličeš in gresta skupaj mirno naprej. Če gre tečnoba za vama in se ne odziva na klice svojega vodnika ga ne čakat, da si pride po psa. Njegov problem.  :-X Če se giblješ (hitra hoja) pes težje teži psici...in tudi ti se lažje vmes postaviš. Če tvoja ne pride na odpoklic takoj, jo imej na dolgem povodcu.

PS: sigurno je manj tečno, če zalaja kot pa zacvili, kot da ji manjka pol tace.  >:D Pri očetovi sama obnašanje ignoriram. Je pa vprašanje, če bi se drugače odločila, če bi bila psica moja. Ampak bi itak vsaj pol stvari drugače počela itd. itd...

Če bi jo slišala lajat bi se morda raje odločila za cvilež :D

Hm, to že itak ves čas počnemo, ampak ni problem, kadar je na povodcu, takrat itak jaz poskrbim za situacijo, problem je, kadar ni na povodcu, pa ji teži pes, ki njej ni všeč in takrat popizdi. Ampak ko pride do take situacije je čisto vseeno tudi če je odpoklic 100%, ker ko bo popizdila na nekega psa, ni šans da bo prišla.

Mene muči in mi poraja dvome tole: vsa psihološka fora tega problema je v tem, da ti poskrbiš za to, da tuji psi ne težijo tvojemu psu in da pes pridobi v tebe 100% zaupanje, da je temu tako. In potem je problem odpravljen - ampak, ti lahko poskrbiš za varnost psa samo takrat, ko je pes zraven tebe oz. dovolj blizu. Kadar pa je oddaljen, odpet ali pa na slednem povodcu, pa to ni možno, ker pač nisi zraven - in tu nastopi ključni trenutek, kjer pa se psihologija postavi na glavo - ko imaš psa zraven, ti urediš situacijo in svojega psa ne kaznuješ pač pa ga varuješ. Ko pa je oddaljen, pa ga ne moreš varovati, lahko ga edino na slednem povodcu na silo odvlečeš stran, ker prostovoljno pač ne bo prišel, to pa je že kaznovanje in ne varovanje, se pravi popolnoma drug psihološki učinek. S kaznovanjem pa ne dosežeš, a ti bo pes zaupal. In ker ne popizdi na vsakega psa, na večino itak ne (zdaj itak popizdi redko, pred časom je pa zelo pogosto), ne morem jaz zdaj njo vleči stran preventivno vsakič, ko se pojavi kak pes in ji torej preventivno preprečiti vsakršno interakcijo, ker v naprej nikoli ne vem, kdaj ji bo pes všeč in kdaj ne - s tem bi pa res ustvarila psihotičnega psa ;D To je torej tisto vprašanje, na katerega ne najdem odgovora. Kako doseči, da bo psu dovolila, da jo povoha in če ji ne paše, raje odšla stran namesto da čisto ven pade in hoče njega spodit. Vem da to uspešno delajo z lomljenem volje psa v takih situacijah, ko psa prisilijo v to, da psu dopusti vohanje in na tem vztrajati toliko časa, da tvoj pes popusti in to potem dosledno ponavljati. Samo za to potem potrebuješ pomoč drugega (neznanega) vodnika, ki bo pri tem sodeloval, kar pa ni ravno izvedljivo, da boš drugim težil, da sodelujejo pri šolanju tvojega psa, poleg tega pa lahko traja precej časa, da se tvoj pes umiri. Če pa ne vztrajaš toliko, da se umiri, potem pa ni haska. Poleg tega pa mi ta metoda niti ne diši preveč, ker z njo delamo vse na lepo in z vztrajnostjo, ne pa na grdo. Upam, da je tole zdaj dovolj jasno, kaj me muči in ali sploh obstaja kaka rešitev.

Vedno je možno, če imaš psa pod kontrolo in slediš dogajanju v okolici. Kateri psi znajo bit tečni, se tudi zelo hitro ugotovi z dobrim opazovanjem.

In žal, če ne pride tudi takrat ko popeni, ni odpoklic 100%. In če se to ve, je treba psa prej poklicat. Če ne, ignoriraj. Po toči zvoniti je prepozno.

Če ni kontrole in pes sam po sebi reagira drugače kot bi si želela, kako boš kakorkoli popravila? Psu je treba najprej prikazat, da je možno tudi drugače. Ko to ponotranji in se nauči kako reagirat bo njej lažje. Ko bo psica res vedla za kaj gre je ne boš rabila klicarit za vsakega tečneža, ker bo psica sama ocenla kateri bo težil in prišla k tebi, če se ji bo zdelo potrebno. Ampak to je možno šele takrat, ko se jo nauči.

Ne moreš pa preskočit stopničk. Do cilja pelje pot. Na konec se ne moreš kar prežarčit :P
Upam, da me razumeš.

Moja, če tako hočem, na psa ne bo reagirala niti, če bo konstantno težil. Do neke stopnje sicer, do katere še ni prišla. Bo pa definitivno zelo nesrečna. Ampak, če bi se zatiranje ponavljalo bi izgubila zaupanje. In čeprav mora znati prenašati tudi taka obnašanja zaradi narave najinega dela, se to zgodi mogoče 1x ali 2x na leto in nič več. Pa še to na poligonu in ne na vsakdanjem sprehodu.

Veliko psov se sicer nauči na miren način ustaviti nezaželena vedenja tečnežev, ampak če ni tako pa so drugačne možnosti, da se psu pojasni, da ni potrebno histerirat in da se počuti varno.

mipsy,
nasi se tudi derejo s terase, ko "tujci" hodijo po njihovem teritoriju. Pustimo malenkost, da je ta "teritorij" v resnici parkirisce pred vrtcem, ki se popoldne spremeni v sprehajalisce. Vse kar sem hotela doseci  (in tudi sem) je, da se nehajo dret, ko tako zahtevam - no, vcasih moram zahtevati 2x, da me slisijo. Takrat pritecejo do mene in cakajo na nadaljnja navodila  ;D
Kar se pa druge zadeve tice, je ne vidim kot problem. Psica se obnasa povsem normalno glede na okoliscine.
Ce se priblizuje neznan pes, jo daj na poleg in ne dovoli, da bi se neznanec priblizal. To je vse...
Ce psica ni ob tebi pa naredi tistih nekaj korakov do nje in uredi zadevo.  ;)

Jaz sem imela podoben problem, ko je postopoma prišlo do tega, da moja psička večine psov ni več marala, ker sem dolgo dovoljevala vsiljivim psom, da so jo nadlegovali. Problem 'ne-maranja' je eskaliral do tega, da ko je srečala psa, je začela kar preventivno šavsati.
Rešili sva ga tako, da sva na sprehodu začeli zelo pogosto vaditi hojo poleg in odpoklic. Na začetku ji nisem dovolila pozdravljanja psov, razen s tistimi starimi znanci, za katere sem bila prepričana, da se dobro razumejo. Postopoma sem začela dovoljevati zalo kratek pozdrav, če sem videla, da ga želi pozdraviti, in hitro naprej.
Začela sem tudi zelo pozorno opazovati njeno telesno govorico, po kateri sedaj že vem, s katerim kužkom je v redu, da se pozdraviva in pri katerih se ne ustavljava. Zdaj se psom, ki se jih boji ali so ji zoprni, umakne, tako da gre naprej, ali se skrije za mano. Še vedno na vsakem sprehodu vadiva hojo poleg in odpoklic, psička pa se je zelo umirila in ni več problematična.
Ima še vedno par tipov psov ali konkretnih 'starih znancev', ki jih ne mara in to na ves glas pove že, če jih samo zavoha, ali sreča. Takrat ji poskušam preusmeriti pozornost tako, da mora obvezno k meni na poleg, potem pa mora izvajati ukaze (npr. sedi, tačko, drugo tačko...), dokler se ne umiri.

Evo, se ponovno javljam. Hvala vsem a deljene izkušnje in nasvete.

Kar se tiče drugih psov, je situacija zdaj taka, da NA NOBENEGA psa sploh več ne reagira NITI MALO negativno. Pa do vsakega gre in bi se z njim igrala in potem jih čisto po žensko osvaja da jih pridobi za igro in ji to tudi zelo dobro uspeva ;D Celo dve psice, ki znata biti precej popadljivi (v glavnem prijazni, potem pa kar naenkrat čisto nenapovedano bum), katerih sploh ni prenesla, je zdaj do njiju vsa prijazna, pa včeraj je lulala in jo ta tavelika ovčarka voha v tamalo in ona nič. Zdaj mi pa res ni čisto nič jasno. Še najbolj blizu mi je razmišljanje, da je bila ta histerija v resnici posledica hormonskih sprememb zaradi gonitve, sedaj po dveh mesecih od gonitve pa se je vse skupaj končno umirilo in je zopet taka kot je bila prej. Tudi če predvidevamo, da smo delali v neprijetnih situacijah vse pravilno (kar je malo verjetno), je preobrat zares neverjeten.
Se pravi da ostajamo s problemom čuvanja parcele v kampu, ta vikend pa gremo zopet na morje ;D Oz. ni problem čuvanje pač pa njeno dretje, za katerega moramo še ugotoviti, kako ji to preprečiti, ker da sredi noči zarjove res ni prijetno.
Imamo pa še eno novo foro, ki se je pojavila dva tedna nazaj, ravno tako v kampu, da je začela lajati na kolesarje (in če bi ji dovolili bi jih tudi preganjala), ki so se peljali mimo parcele. In včeraj je to počela tudi doma na ulici, prvič. Kaj zdaj to pomeni, da imamo nov problem?? Ali je možno, da pes okoli drugega leta, ko nekako prehaja v odraslo dobo, kar naenkrat začne dobivati raznorazne popadke, ki potem tudi hitro izzvenijo??