mojpes.net

Zdravo
pri nas doma imamo 7 pasjih mladičkov starih 7 tednov. so že zelo veliki in živahni in me zanima kdaj bi bil primeren čas da jih odpeljemo malo na travnik, saj prostor v stanovanju ni primeren za prosto tekanje.
hvala lepa za odgovor.

Nina Češarek :)

Sicer nisem vzrediteljica, da bi lahko to svetovala, ampak moje mnenje je da so čisto dovolj stari, saj zgodnja socializacija je zelo pomembna  :) Če je leglo nerodovniško (predvidevam) pa upam da bo mama čim prej sterilizirana in mladiči tudi sterilizirani/kastrirani oz. oddani kjer se bo čuvalo da ne bo prihajalo do legel, ker je mešancev že tako preveč po zavetiščih in pri prostovoljcih da ni treba še dodatnih legel  :) (se opravičujem če se motim in če je načrtovano rodovniško leglo)

Če je načrtovano rodovniško leglo se očitno sploh niste pripravili na leglo.. Zato je verjetno bil ups, ane? No, zdaj za nazaj pametovat je brez smisla, v prihodnje pa -  mamo dajte sterilizirat, mladiče pa oddajte ali S/K ali pa takšnim ljudem, da bodo potem to opravili.


Glede gibanja - na travnik jih seveda lahko odpeljete, pa da se tam malo igrajo, pač toliko, koliko imajo energije, ne jih pa voditi na nevem kako dolge sprehode. Z igro se itak socializirajo.
Torej so do zdaj bili samo v stanovanju?

hvala za vaše odgovore. stvar je bila taka, da ko smo psičko dobili je bilo pri veterinarju odsvetovana sterelizacija, zaradi njenega stanja. ko se je to stanje izboljšalo je bila naročena za poseg 1.junija 2013, vendar je na žalost v varstvu ušla, to pa smo izvedeli šele proti koncu brejosti. :-\
psička je že naročena za sterelizacijo, saj je bilo 7 malih kosmatincev enkrat v življenju dovolj. :)
vsi mladički so pa tudi že oddani, ... :D
bilo so v stanovanju, ampak ne zaprti, probali smo jih čim bolj animirat da so bili aktivni in igrivi, vendar je to stanovanje postalo vseeno malo premajhno, za aktivnosti.

hvala še enkrat za odgovore, se že veselimo jutrijšnjih aktivnosti na bližnjem travniku. ;D

Naši so bili zunaj že pri petih tednih po kakšno urco, tudi ko je bila zima. Je pa treba paziti, da mladičev ne vodite na kraje, kjer je veliko nepoznanih psov, ker niso še bili cepljeni oziroma tudi če so bili še niso zaščiteni.
To, da se psico sterilizira, če je nikakor ne morejo imeti pod kontrolo je že ok, da pa se zahteva sterilizacijo in kastracijo mladičev pred oddajo je pa za moje pojme nezaslišano.

Saj nisem zahtevala, ampak sem dala nasvet.
Mogoče se je malo narobe prebralo - nisem zagovornica zgodnjih S/K, kar mladiči pri 7. tednih zame so. Drugače pa ja, menim, da je bolje, da se te mladičke v prihodnosti S/K - iz enega upsa, ko jim je slučajno v varstvu pobegnila, je nastalo 7 mladičkov.
Če se bo to vsaki samički v leglu naredilo..

Se strinjam z uroo... Ni nujno da se jih sterilizira/kastrira pri 8 tednih, ampak da se jih čuva ali če niso skoraj 100% da jih bodo čuvali da se jih sterilizira/kastrira, da se ne dogaja podobno... (potem mislim da se jih s/k, v novem domu, ko so dovolj stari)

Jaz takemu, za katerega ne bi bila repričana, da bo znal čuvat gonečo psico ali intaktnega samca mladiča sploh ne bi dala/prodala, ker si ga ne zasluži. Ali bo kasneje dal psa kastrirat mora ostati izključno odločitev lastnika. Kadar me je kateri od novih lastnikov mojih mladičev vprašal za nasvet o tem, sem S/K odsvetovala, razen iz zdravstvenih razlogov.

Ja OK, ampak ti imaš izkušnje na tem področju (oddajanja psov v prave roke) , za Ninnč imam pa občutek, da jih nima. In zato se mi vseeno zdi bolje, da ji svetujem S/K mladičkov v prihodnosti kot pa, da sem tiho.

Najtežje od vsega je najti toliko primernih in odgovornih posvojiteljev in to v tako kratkem času, sploh, če ne gre za načrtovano, pasemsko leglo. 
Oddajanje vseh v 100% zanesljive roke pa je primerljivo z igranjem Lota. Tudi iz tega vidika bi moral odditi vsak mladič oditi v nov dom s pogodbo, ki lahko zajema marsikaj, kar se lastniku mame mladičev zdi nujno, seveda s poudarkom na tem, da se takšna neželjena legla ne bi nadaljevala. Vsekakor predvsem iz vidika, da vedno kratko potegnejo psi, ki nimajo možnosti izvbire lastnika ampak jim ga izberemo mi in smo zato soodgovorni za njihovo nadaljno kvaliteto življenja.

Tukaj je splošno dostopna verzija posvojitvene pogodbe, ki jo lahko uporabi vsak in seveda tudi dopolni:
http://dzzz.si/images/stories/natisni_si/pogodba_psi.pdf

hvala za vaše odgovore. lahko vam sporočim, da so bili danes male kepice prvič vzunaj in da so se zelo zabavali. :)
mislim, pa da je tale pogodba zalo dobra ideja, ki pa jo bomo tudi mi uporabili, saj želimo da imajo naši mladički dober, varen in predvsem, ljubeč dom.  ;D

za k/s pa se mi zdi da se morajo lastniki sami odločiti za to. mi smo poskrbeli za cepiva, ki jih mladilček potrebuje do 2 meseca starosti, za vse ostalo, pa bo odločitev lastnikov.
to se mi zdi še najbolj fer, ker imamo tudi primer, da bo par ko bo vzel psičko, jo ne bo dal sterelizirati. :)

Pa ste prepričani, da se pri njih ne bo ponovila vaša zgodba? Dovolj je, da enkrat pobegne..

Ja Uraa; lahko se zgodi. A če se potem za mladiče lepo poskrbi, je vse ok, a ne. Ker taki ne polnijo zavetišč.  Pa načeloma se pri tistih, ki se zavedajo, da je na psico med gonitvijo treba pazit  in to tudi dejansko počnejo "upsov" zelo malo. Skoraj vsi so posledica malomarnosti. A če se pa s figo v žepu pogodbo podpiše, pa se psice ne sterilizira niti se ne pazi nanjo tako kot je treba bo pa kaj? Jo vzela nazaj? Ja, če ji jo bodo prostovoljno dali, če ne pa malomorgen.

Ja, predvsem, ker to stane, sploh pa psica, da je res "ta prava" mora imeti vsaj eno leglo ali pa zato, ker se bo zredila, pa spremenila bo karakter, pa slabšo dlako bo tudi dobila ...  :'[
Res je to najbolj fer, ob tem pomanjkanju psov v slovenskem prostoru, sploh pasemskih - brez rodovnikov in upsi  :-#

In verjetno nisem edina, ki poznam kar nekaj odgovornih vzrediteljev, ki jim ne uspe oddati vseh čistokrvnih psov iz legla, pa klavzule o S/K sploh ne postavljajo. Zakaj le?

Malim kepicam pa iz srca želim srečno življenje ob odgovornih lastnikih.

nikoli nisi 100% prepričan. mi smo bili, skos je bila na vrvici, ko se je gonila, ampak se nam je ponesrečilo, ampak sedaj se pač prevzame vsa odgovornost.
mislim pa da če se bo pri njih to zgodilo, bodo smi prevzeli odgovornost ne mi. po mojem mnenju začasni skrbniki nimamo pravice se odločati ali jih bomo s/k.
moje mnenje je da je potrebno s/k vsakega psa, saj jih je preveč v zavetiščih.
imamo poleg matere(psice) tudi enega psa, ki je iz zavetišča in je kastriran.

nisem rekla da, je psica ''res ta prava'', če ima vsaj eno leglo.
mislite da se imamo super ker imamo 7 kosmatincev + 2 psa. ja zelo so zabavni dnevi ko poslušaš cviljenje, ampak tako je bilo in smo prevzeli odgovornost.
hotli smo jo sterelizirati, ampak je bila v slabem psihičnem in fizičnem stanju ko smo jo posvojili, to pa sem tudi povedala.

ne namigujem da je fer ker pomankuje psov, ampak ker je to stvar lastnika. on se bo odločil ali k/s psa ali ne, za te odločitve mi po mojem mnenju nimamo pravice.

morem reči, da imamo mi resnično srečo, saj so naši kužki že vsi oddani, dobrim in ljubečim družinam.

Kako nimate te pravice, vi niste njihov začasnih skrbnik, ampak kar skrbnik - ker so mladički vaše psice, VI odločate, komu jih boste oddali in v kakšnih pogojih bodo živeli.
Moram priznati, da sem kar presenečena, da ste za vseh 7 mladičkov mešančkov našli ''dobre in ljubeče družine''. Je pa res, da imamo različne poglede na to, kaj psi potrebujejo.
Pa v bistvu se mi ne da prerekat - moje mnenje je, da v poplavi psov, ki čakajo na nove domove po vseh zavetiščih in društvih ni sprejemljivo, da se toliko psov skoti zaradi malomarnosti skrbnikov.

mislila sem da nimam pravice jih jaz s/k. za vse ostalo pa ja se strinjam z vami.
domove smo jim našli preko pomoči veterinarjev, ki jamčijo za lastnike. bomo jih pa tudi obiskovali, da se bomo sami prepričali ali so v dobrih rokah ali ne.

moram vam povedat da iz prve roke poznam v kako hudem stanju lahko pes živi. Pika(mamica) je bila 9 mesece privezana na pol metra dolg štrik na mizo. zraven je kakala, lulala. bila je tepena in zbrcana in ne socializirana. zato je tudi zelo občutljiva na zadnji dve tački.
dobili sva jo s pomočjo socialne delavke.
rabila je eno leto da nam zaupa. še vedno nas ne spusti iz oči (še na wc gre z nami)

Saj ne vem ali narobe berem napisano ali je bilo narobe napisano, ampak tudi meni se več ne ljubi  :P. Dejstvo namreč ostaja, da je v tem prostoru pomembno samo to, kako jaz skrbim za mojega psa in to je seveda popolnoma ogovorno skrbništvo, ne briga pa me, kako za psa skrbi sosed, tudi če vem, da to ni odgovorno skrbništvo .

In jupiiii, zaradi takih imamo tako zavetišča kot jaz in meni podobni friki, zagarantiran biznis  :wtf:

tile argumenti gredo meni počasi nekam. res. Da dobro odnegovani in lepo socializirani mladiči odžirajo nove lastnike zavetiškim. ja dajte no. kaj ko bi se enkrat za spremembo vendarle osredotočili na tiste, ki dejansko delajo probleme - na malomarneže, ki niti ne opazijo kdaj je psica breja in potem mladiče, če jih ne pobijejo kje odvržejo ali pa slabo hranjene mladiče polne parazitov potalajo prvemu ki pride mimo. In če že imamo tako zelo prepolna zavetišča, potem nehajmo uvažati pse iz pol evrope. 

se delno strinjam s teboj ... samo ... če prebereš obe temi od Ninnč ... niso meli pojma, da je psica breja, pri 7 tednih sprašuje kaj dat za jest ... lej Lanabela ... bodi realna ... tudi Ninnč je ena tistih, ki ji je važno, da mladiče odda in jo prav briga kam gredo ...  Ko jim je psica ušla je niso peljali k vetu ... takrat bi se dalo preprečit tole leglo. Je tako???

Je, je pa vprašanje, če so hoteli preprečiti leglo. A bi ga morali? Jaz sem vedno mislila, da je to prosta odločitev lastnika psice.
In po napisanem sodeč  nekih res hudih napak pri leglu zaenkrat niso naredili in očitno so se pripravljeni tudi kaj naučiti.(če bi videli psico in mladiče bi mogoče celo lahko kaj videli, tako pa...) Moje mnenje je, da se je začelo pri leglih vse preveč komplicirat. In da pogosto pretirano kompliciranje in pretirana skrb za mladiče naredi več škode za zdravje mladičev kot pa kakšna začetniška nerodnost.
Sicer pa ne vem, mogoče ste nekateri res že začeli kot popolni, mi vem da smo pri prvih leglih naredili kar precej napak.

Se strinjam, v zavetiščih je zanemarljivo malo čipiranih psov, glavnina je neoznačenih, necepljenih, ki so se pač znašli nekje in jih lastniki, čudežno, ne pogrešajo.
Bistvo je torej odgovornost in ta se vsekakor začne pri leglu, načrtovanem ali pa tudi ne. Ne glede na to, je lastnik psice dolžan poskrbeti za prva cepljenja , ki so nujna do oddaje psov (kar po pisanju Ninnč so), vsekakor pa tudi za čipiranje ob oddaji. In vse to stane, pa ne tako zelo malo. In tudi zato noben pes ne more biti zastonj, kar pa spet zmanjša nabor zainteresiranih in nadvse ljubečih in odgovornih lastnikov. Vse se pač vedno začne in konča pri denarju.
Ker pa nas je na tem svetu preveč, tako ljudi kot tudi psov sem mnenja, da se moramo vsi zavedati, da ni odgovorno imeti legla, pri katerih je izid oddaje mladičev vprašljiv in kjer se v enem samem letu ali dveh, število potomcev naše drage, nekoč zanemarjene in zlorabljene psice, lahko poveča na nekaj deset psov, ki bodo spet iskali nove, najbolj ljubeče domove.

Psica, ki iz zdravstvenih razlogov ni primerna za sterilizacijo, po moje iz istih razlogov tudi ni primerna za donositev legla 7 mladičev ali pa tudi manj. Recimo, da so res imeli predsodek pred sterilizacijo breje psice, ne verjamem pa, da lahko ta oddtehta finančni zalogaj, ki jih vsekakor, kot odgovorne lastnike, čaka do oddaje vseh mladičev.
Ker pač poznam cene cepljenj in čipiranj moram priznati, da bi si sama nikakor ne želela, trenutno pa tudi finančno ne bi zmogla, takšnega legla križancev.
In tudi to, da se možni upsi prelagajo na bodoče posvojitelje, se mi ne zdi odgovorno. Zdaj pa je spet vprašanje: ali iskati in čakati odgovornejše naprej, pri tem, da pes raste in verjetno/možno postaja vse manj dopadljiv širši množici in s tem seveda težje posvojliv ali pa ga oddati s pogodbo in neko klavzulo, ki se nam zdi pomembna in kaže na našo dejansko odgovornost, ker zgodnje sterilizacije seveda ne želimo, predvsem spet iz finančnih razlogov, ki bodo zadeli tistega, ki pse oddaja.

Zdaj pa še to: ali je pogodba figo vredna in zgolj papir, ki prenese vse, pa je spet vprašanje, ker se jo relativno poceni da tudi uradno overovit, če nam je seveda mar in smo odgovorni. Ampak kot sem že napisala, začne in konča se pri denarju.

Nič pa ne bom komentirala ostalega, ker priznam, da sem se tudi sama, ob svoji prvi, zavetiški psici, naučila največ in mi je tudi jasno, da ljudje praviloma ne sprašujejo zato,  da bi nam dvigovali pritisk, ampak iz dejanske nevednosti. Veliko hujši so po mojih izkušnjah tisti, ki imajo/iščejo prvega psa, pa jim je že vse, v nulo popolnoma jasno in nikoli ne naredijo čisto nobene napake oz. je niso pripravljeni priznati.

torej po tvoje ... ok kaj pa potem, če je psica breja in leglo ni načrtovano. dejmo ga met, kaj nas briga za mladiče, nekam jih bomo poturili  in briga nas za naprej, kaj bo z njimi. no če tako razmišljaš tudi prav ... JAZ NE.

če je to, da pravilno poskrbiš za mamo in mladiče (da jim daš pravilno oskrbo) zate kompliciranje ... tudi prav.

in NE, nihče ni popoln draga lanabela, samo nekateri smo odgovore dobli pri ljudeh, ki nekaj vedo, da nismo delali napak. imeli ves suport ljudi, ki nekaj znajo in imajo izkušnje. in če je tudi to narobe, potem sem pa PRAV ZARES ZMEŠANA.

kot kaže je zate narobe, da (konkretno jaz) ne dam mladiča vsakemu, ki "mimo pride" in jh imam raje doma ... po tvoje preveč kmpliciram. da jih socializiram, da jih navajam  na fen in česanje (ker pudlji to pač "rabijo"), tudi to potem preveč kompliciram ....

misli si kar hočeš, jaz taka sem in tudi bom. pa četudi preveč kompliciram (po tvoje). zakaj?? ker se mi zdi pošteno do novih lastnikov, da  (npr.) pes ne traumira, ko se prižge fen v pasjem salonu.




ja čarka se strinjam, vendar  ne moreš vedet kaj bodo naredili novi lastniki teh mladičkov , če se jim naredi UPS. bdo tudi poskrbeli za čipiranje, cepljenje in ostalo???  in da bi to preprečili  (sploh razmišljanje v tej smeri) je tukaj S/K "mladičev" smiselna.

Draga Natis, nič od napisanega ni letelo nate, ki te niti ne poznam niti ne vem, kako poskrbiš za svoje mladiče.

 
Natis, zakaj pa misliš, da se stalno "bodemo" z nasprotniki zgodnje S/K. Namreč, tudi nam, ne samo njim, je jasno, da so stvari v telesu, ki se jim hormoni, nečemu namenjeni  ;). 
In ker so nas izkušnje iz posvojitvenih pogodb v vseh teh letih marsikaj naučile, izberemo pač manjše zlo, to je, da gredo mladiči v nove domove (poleg cepljenj in čipiranj) že sterilizirani in tudi kastrirani, seveda pa posvojnine, ki jo imamo, zato ne moremo sorazmerno zvišati, ker so psi le izjemoma, podobni kakšni ljudem všečni pasmi. 

Nikakor ne morem razumeti, kako lahko oddate mladiče ljudem, ki jim ne zaupate. Človeku, ki ni vreden zaupanja se psa ne odda. Tistemu, ki mu zaupaš, da bo imel psa pod kontrolo, ga pravilno vzgajal, socializiral, šolal, mu nudil primerno oskrbo in po potrebi veterinarsko pomoč, verjetno lahko zaupaš tudi, da bo za morebitno (in pri skrbnem lastniku res zelo malo verjetno) nenačrtovano leglo dobro poskrbel.
Ps: pogodbe so sicer v redu zadeva, a prevelikega pomena ji ni za pripisovati.
PPS: lahko razumem potrebo po zelo zgodnji sterilizaciji tistih mačjih samic, za katere ne vemo zagotovo, da bodo samo notranje. Mogoče bi bilo moč opravičiti tudi zelo zgodnje sterilizacije tistih pasjih samic, ki se jih oddaja na ketno ali za dvorišča brez zanesljivih ograj (če lahko opravičite takšno oddajo). Nikakor pa ne morem in ne bom razumela potrebe po zelo zgodnjih kastracijah samcev.

Eh, saj smo na to temo že veliko povedali.
Bom pa rekla tako, če bo potem komu lažje: Nikomur, ampak res nikomur ne zaupam toliko kot sebi, ki pa imam obe psici sterilizirani.  Eno pred prvo gonitvijo, drugo bolj zgodaj. Obe psici sta ŽNJ pasme in ju imam nadvse rada, mislim pa tudi, da zanju dovolj odgovorno skrbim, zato razen S/K mladičev, ne bi mogla dati nikoli nobenega od doma, česar si pa finančno ne morem privoščiti.  Torej, očitno, ne zaupam nukomur in je tako najbolje.

In zato sem uvodoma tudi napisala, da je od vsega, v tako kratkem času, najtežje dobiti dovolj odgovornih in zaupanja vrednih lastnikov. "Moji" posvojitelji so le izjemoma ena oseba, gre za družine, pare, družinske skupnosti, z neko dinamiko, ki ni stalna, kjer se odnosi in mnenja, tudi pod vplivom drugih, lahko spreminjajo, čeprav je na papirju to samo ena oseba. Upam, da razumeš kaj želim povedati. Če imaš sama drugačne izkušnje, vsaka čast.

Point mojega pisanja je v tem, da bi morali poskrbeti, da do morebitnega legla ne pride v nobenem primeru, pa četudi bi zanj odlično poskrbel.

Ja, in kako vemo, da prav ti mladiči (in sploh še ne njihovi mladiči) ne bodo kasneje, čez nekaj mesecev
na primer, pristali v zavetiščih?

Bodo mladiči iz tega legla odšli v nove domove čipirani?

Če ne, je čisto možno, da se bodo nekega dne znašli v zavetišču.
Tudi zavetiški psi, ki pridejo stari v zavetišča nekaj mesecev ali eno leto,
so bili nekoč lastniški, niso padli z neba, ampak so rezultat prav takšnih legel kot je tole.
Verjetno so bili prav tako oddani v nove domove, nesterilizirani, nekastrirani in nečipirani,
čez par mesecev pa so bili naenkrat zapuščeni.

Se mi zdi totalno sprenevedanje, da ne obstaja povezava med kotitvami neželenih
legel, za katera se približno poskrbi, in psi, ki se znajdejo v zavetiščih v smislu, kot da to
niso ene in iste živali.

Tudi ČE bodo, lahko pridejo v zavetišče. saj jim je že sedaj vseeno kam gredo in oni ITAK ne bodo ogovorni.



kje je pa (razen, kjer sem posebej navedla) pisalo, da leti name???

napisala sem samo svoje mnenje, ki je rahlo drugačno kot tvoje.

Ja pač, tukaj ne bomo prišli skupaj. Ker jaz težav ne vidim v tem, da se skoti leglo, kakršnokoli že, ampak v neodgovornem lastništvu, ki se začne z slabo oskrbo v leglu, nadaljuje z neoznačevanjem mladičev, nepazljivo oddajo/prodajo, slabo vzgojo in socializacijo pri novem lastniku.....
Zame nenačrtovano leglo pač ni največja tragedija, ki se lahko zgodi - za nekatere tukaj očitno je.
Zdaj...ja, pes gre v družino in dobro je poznat vse člane. Ampak lastnik in tisti ki je za psa odgovoren je en sam in ta je (poleg gospodinje) najbolj pomemben. Nikoli nisem oddala/prodala sterilizirane psice, niti nisem zahtevala sterilizacije kasneje (sem jo celo odsvetovala), smo se pa prej zmenili ali si mogoče želijo kdaj v prihodnosti imeti leglo in ali je psica za vzrejo primerna ali ne. Tudi smo se povsem jasno zmenili, da če se bo kdo odločil za leglo, se mora držat kinoloških pravil. Dve mešanki, ki sem ju oddajala sta šli obe k lastnikom, ki so že imeli psice in so dokazano znali pazit nanje. Niso bile vse oddaje/prodaje idealne, bili so primeri, ko se lastnica in pes nista ujela, pa včasih jih je bilo treba kakšnemu malo napeti, ampak vsaj kolikor je meni znano, "ilegalnih" legel ni bilo.

Ma, se strinjam z enimi, drugimi, tretjimi :), je pa zame najbolj važno, ko se nekaj zgodi, če se je že 'moralo' zgodit, da reagiramo prav.
V konkretnem primeru bi to za začetek pomenilo, da psi na noben način ne gredo od doma nečipirani, v nadaljevanju pa vsaj nekaj več odgovornosti tudi za mladiče pri oddaji.

Ninnč je sicer nekaj vlakov že zamudila, kakšnega pa lahko brez velikega truda še ujame. O oskrbi mladičev in pasje matere je cela vrsta on-line prispevkov, za začetek morda članek Andreje Strajnar: Mi imamo pa mladičke! - KLIK (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1059)

Neoznačen mladič lahko konča kjerkoli in kakorkoli. Vsekakor lahko tako konča tudi označen, vendar je s čipiranjem več možnosti, da se najde tistega, ki mu ni nudil vsega, kar mu (vsaj po zakonu) pripada. Po 1. 1. 2015 bo vse čisto drugače (recimo, da živimo v upanju), do tedaj pa lahko samo takole moledujemo in prosimo lastnike legla, da storijo vsaj to.

Ninnč, kaj ti pomaga cepljenje, razglistenje, hranjenje in rihtanje mladičev, skrbna izbira novih lastnikov, interno napisana pogodba, kup obljub ..., če boš recimo oddala neoznačene mladiče, potem pa čez čas (mesec, leto, leta) našla sliko katerega od njih na kakšni zavetiški strani, ko bo kot najdenček že mesece čakal na nov dom? Kaj ti pomaga zanesti se na nove lastnike, da bodo v zakonsko predpisanem roku vlekli mladiče na cepljenje in čipiranje, ko pa lahko gredo mimo veterine, pa si ne boš mogla nič pomagat?

Vsekakor je zavedanje, da so lastniki legla za mladiče odgovorni še kakšno popoldne dlje kot do odhoda v nov dom, povsem na mestu. Če ne bi ravnali tako, kot so, tudi teh mladičev ne bi bilo, ne glede na to, ali so bili mladiči načrtovani ali ne, zaželjeni ali ne - zgodili so se in tukaj so. Torej, odgovornost se dejansko ne konča, ko mladiči odidejo v nov dom, temveč je tudi od tega, kako bomo postopali pred oddajo mladičev, odvisno koliko tesno nas bo držala za grlo kasneje. Na to, kaj bodo počeli novi lastniki z mladiči, res nimamo potem nobenega vpliva več, imamo pa popolnoma ves vpliv, preden odidejo v nove domove. Lahko jih označimo, lahko nove lastnike najskrbneje izberemo, lahko jih s/k, lahko jih vse obdržimo :P ... Lahko pa ne naredimo ničesar od tega. Po tem, kaj storimo, ko nam voda teče v grlo, se naše dojemanje odgovornosti loči od dojemanja drugih.

Ej, Ninnč, ma kaj ne bi ti, namesto, da tule z nekimi vprašanji, podvprašanji, odgovori, ki "pašejo" na določena vprašanja, mnenji in posobnim izgubljaš čas, raje prebrala nekaj osnovnega o leglih, mladičih, oskrbi s tega portala?

Če bi pred spraševanjem "kdaj", "kako" itd. v kar dve različni temi naredila tole domačo nalogo:
Vzreja psov: Mi imamo pa mladičke(klik) (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1059)
bi bila prihranjena marsikatera minuta časa in marsikater živec sodelujočim v debati ...

Guglati pomeni vedeti v teh časih, ja?

O, vidim zdaj, da je že Jana isto predlagala malo prej. No ja, boljše dvakrat kot nobenkrat ...

hvala vsem za vašo iskreno in prijazno pomoč.