mojpes.net

Sem v dokaj nehvaležni situaciji. Napovedani so obiski, kjer se 8 in 3 leta stari punčki bojita psov. Ko ga opazita brezglavo zbežita.
Ker imamo psa in je v bistvu zelo miren bi želela da del obiskov preživimo skupaj s psom.
Najbrž mu bom nadela telovnik, ki je rumene barve, kot prvošolčki. Seveda bo na povodcu. Pokazati bo moral vse trike, tačas bi pa razlagala vse, kar je važno vedeti o psu. Ne bom jih tiščala skupaj, bom vesela, če bodo lahko na istem dvorišču.

Glede na vaše izkušnje vam bom res hvaležna, če me opozorite na stvari, ki sem jih sama pozabila. Hvaležna bom za vsa mnenja, naj to sploh poiskusim ali naj misel v štartu opustim in gledam, da psa tudi videle ne bosta.
Kaj gre lahko narobe. A bi mogoče katera od vas drugače ravnala?
                                 Hvala

Morda le ideja, ne vem če sploh koristi: kaj pa če deklicama pošlješ/pokažeš najprej fotografije in videe, po možnosti take, kjer je kuža nežen do ljudi in drugih živali. Mačje-pasja prijateljstva vedno zaležejo, se mi zdi. Pa posnetek teh trikcev recimo. Da se psihološko lahko pripravita nanj?

Ko sem pred časom obiskovala šolo za otroke s posebnimi potrebami z Bitom, je bil tam tudi en fant, ki se je na smrt bal psov. Na šolskih sprehodih mimo hiš s psi je doživljal prave napade panike. Na naše aktivnosti je prišel ravno zato, da bi se postopoma sprostil. No, najprej ga je samo opazoval ful od daleč, medtem ko smo se ukvarjali z ostalimi otroki. Pa potem postopoma prihajal bliže. Na koncu ga je pobožal :D :'( :). Govorim v tednih, midva sva bila tam 1x tedensko.

Skratka, skozi moje oči je bilo bistveno to, da je videl, kako ostali otroci reagirajo na psa in pes nanje. Kako se igramo, kako brcamo skupaj žogo, preskakujemo ovire, kako Bitko dela trikce, kako ga otroci različnih starosti in sposobnosti/prizadetosti peljejo na povodcu skupaj z mano ... (vse se je odvijalo v šolski telovadnici ali na ograjenem šolskem igrišču). Začelo ga je mikati, da bi poskusil tudi sam, želja je postajala počasi večja od strahu.

Ksantipina ideja o fotkah/posnetkih se mi sploh ne zdi slaba. :)

Aja, pa še to - svetel telovnik ful "razoroži" psa, podobno tudi kaka rutka okrog vratu. Tudi meni so to svetovali, sploh zato, ker je pes velik in črn.

če imaš opcijo, da so (je) zraven še otroci (otrok), ki se ne bojijo (boji) psa bi bilo še bolje. da bosta te dva videla, da drugi otroci se pa normalno igrajo ... ampak pazi. igra naj bo nežna, saj bi jih s kakšnim norenjem še bolj prestrašila, pa čeprav bi vsi uživali (neboječi otroci in pes).

Se strinjam s predlogi predhodnikov, še posebej trikci so super  ;)

In priporočam interakcijo s psom na daljavo - otroke s strahom pred psom nekam na višje posedim, če smo z ostalimi na tleh, namesto da mu nič ne dajo, ker jih je strah priboljška dat, jih zmotiviram, da jih mečejo pa naj pes lovi, namesto prinašanja žogice se igramo odbojko z balonom, kjer mu ga pes z nosom nazaj odbije...
Najbolj zanimivo je, da se recimo ful ustrašijo ko zalaja, če pa pred tem povem, da bo zdaj zalajal, ker jih želi pozdravit, potem so pa celi navdušeni :D

Če je strah res velik, je super tudi vaja na suho, torej da s plišastim psom vadimo pravilno pozdravljanje, ravnanje, se spoznamo s telesnimi deli, da rep maha in lahko tolče, da ne vlečemo za ušesa,... potem ko se že malo opogumijo ponovimo s pravim psom z zadostno varnostno razdaljo...

Če sodelujejo pa še otroci, kateri se psa ne bojijo, potem gre to veliko hitreje.

Ko pridemo do božanja se mi je najbolje obneslo, da so ga prvo po zadnjem delu božali - tam nima zobe :P - ampak je fajn da ga spredaj tolk zamotimo da slučajno ne pogleda nazaj ali se obrne, če tega ni vajen ;)
99% primerov na koncu urice so vsaj pobožali Maja/Neliko, če že ne dali priboljšek :)

Enkrat smo tudi z vodenimi barvicami risali dodatne pisane pike po Maju, v vašem primeru se da to prenesti na eno obično prazno rutico ali pa riskiraš en takle jopič in jima daš da mu porišejo da bo lep in bo tako nosil nekaj njunega :)

V vsakem primeru, bi ga prvo skrila in šele po prvotnem navdušenju, pozdravljanu in uvodnem spoznavanju pravil pokazala, tako da ga vidijo od daleč pa da ne more do njih in potem postoma približala...


....Možnosti je res veliko, sigurno sem še kakšno zadevo pozabila :P

Tole bi pa jaz tudi sprobala na Maju :D >3

Sicer pa so že fajn predloge povedale predhodnice :) Srečanje "na daljavo" - torej iz kletke, sem sama sprobala na dveh majhnih otrokih na obisku, za katera sem vedela, da nimata stikov z živalmi in ju je psov baje strah. Glede na Rokove glasne "alarme" in možno renčanje na Neprijatelje, sem ga še pred njihovim prihodom pustila v kletki, od koder je seveda lajal, ko jih je slišal pred vrati - sem jim razložila, da je Roko pač malo čudaški, da takole opozarja na tujce, pa tudi sprejema jih ne prav  veselo - ampak da je zdaj zaprt v "varni hiši" in razen lajanja ne more nič (otroka sta namreč povezovala lajanje s tem "da je pes hud". Sta bila radovedna in smo ga šli skupaj pogledat, jaz sem ga utišala, potem pa sem jima obljubila, da ga pripeljem ven "na kavo", ko bo prav priden.
Potem pa sem ga čez čas pripeljala ven na povodcu, ko so vsi mirno sedeli za mizo, da jih je povohal in večji otrok si ga je tudi upal pobožati. Pa en priboljšek mu je dal. Tamali pa je psa pobožal, ko sem psa prijela tako, kot mi je pokazala ena vodnica od Tačk Pomagačk:
poklekmeš ali počepneš ob psu na tla, pes je bočno obrnjen proti tebi. Psa z eno roko objameš okoli vratu in narahlo pritegneš njegovo glavo proti sebi (da se na hitro ne obrne nazaj in preplaši otroka), z drugo roko pa ga objameš čez hrbet.
Otroka povabiš, da se psu približa od spredaj, da ga pes vidi (ne od zadaj - vsaj pri preplašenih psih nikakor!), naj ga nežno ogovarja, potem pa naj ga začne božati najprej po boku, po plečki, na zadnje po glavi.
Pes se bo zaradi tvojega prijema počutil varno, otrok pa tudi, saj je pes pri miru in ve, da ga ti "čuvaš".

Tudi v tvojem primeru po mojem ne bo težav, sploh ko praviš, da je Fred miroljuben gostitelj. Če boš otrokoma zagotovola, da boš imela Freda ves čas lepo pod nadzorom na vrvici in da boš pazila, da ju ne bi preplašil, bosta po mojem bolj sproščena. Pazi le, da se Fred ne bi preveč razveselil in po nesreči skočil proti otrokom, zato raje za tisti dan umaknite razne "leteče" in cvileče igrače. Pa ideja, da kateri od tvojih otrok s Fredom naredi kak trikec, je tudi odlična :)

Pri mojem Roku vidim namreč, da se otrokom kar nekako umika, če preveč lezejo proti njemu, zato sem pozorna in ga raje umaknem, preden rata živčen. Tako smo naredili tudi takrat, otroka sta psa pebožala, potem pa sem ju prosila, če lahko pazita, da mu ne bosta skakala tavno "za ritjo", ko je ležal ob mojem stolu, ker se lahko prestraši in zalaja proti njima. Sta upoštevala in mi ga potem tudi pomagala spraviti "spat" v kletko :)
V nasprotju s katerimi drugimi obiski, ki se jim zdi pes v kletki "boooogiiii", se je zdela tema otrokoma zanimiva ideja in tavečji je rekel, da tole je pa super stvar, ker lahko kuža mirno spi, pa še copatov ti ne raznaša po hiši ;D

Kaj pa o psih pravijo njuni starši? Če je vsaj enega od njiju strah psov, potem najprej omehčaj starše, ker bo sicer z otroci uspeh bolj slab. Vsi nasveti od prej so pa itak od punc z izkušnjami :-*

Vedno uberem obratno taktiko in do sedaj je se vedno vzgala na celi crti.
Panicarjem, preden pridejo v stik z nasimi psi, razlozim, naj ne vrescijo, ne krilijo s svojimi kraki in naj jim na misel ne pride, da bi panicno in brezglavo bezljali po stanovanju/hisi/vrtu, ker bodo s tem prestrasili moje pse, ki se na smrt bojijo taksnega obnasanja. Povem jim tudi, da se psi izredno radi crkljajo, ce pa bodo vrescali, se bodo revezi poskrili v najtemnejsi kot in ne bodo hoteli na plano do naslednjega dne. In potem zacnejo "panicarji" skilasto gledat, ker nekako ne morejo dojet, da bi se lahko objekt panike bal njih  ;D ;D ;D
In tako skoraj vedno zelo hitro, pod mojim budni ocescem, pridemo do bozanja. Najbolj zanimivo pa je, da "panicar" skoraj po pravilu zacne psu sepetat, da naj se ne boji, ker mu ne bo nic naredil.  ;D
No, pri tem je seveda potrebno napisat, da moji psi radi vidijo kdo je prisel na obisk, potem se gredo malo "pokazi kaj znas", vendar se zelo hitro umaknejo na svoje prostore in nimajo potrebe, da bi bili v srediscu pozornosti. Se je pa ze zgodilo, da sem morala na koncu "panicarja" nadzirat, da ni tezil psom in mu razlagat, da kuzki zdaj pocivajo in jih mora pustit na miru.

Drejči - DOBRA O0

Ja, ma saj tako v resnici tudi je (vsaj pri nas). Objekt panike deluje grozljivo strašljivo prav zaradi nastopa paničnih subjektov :P

To Drejči varianto si lahko privoščiš, če imaš psa bolj mirne sorte. Pri Maju tega res ne bi mogla natvezit otrokom, ker jih je uiber vesel/komaj čaka/navdušeno priteče četudi jih je cela horda kričočih in otroci niso butasti, da bi jih nasrala ;D

Hvala vam za vse nasvete. Tudi starši teh deklic so navdušeni nad postopkom. Poslala sem jim slike, z otroki in z mački in ob kravah in konjih in kar tako. Doma bodo preštudirali in se kolikor toliko pripravili.

Se pa starša ne bojita psov. Strah je posledica enega vaškega psa, ki je na starejšo skočil in jo vso prelizal. Takrat je bila stara 3 leta, pes pa ogromen (nekaj v stilu bernca). Ker se mlajši učijo od starejših, se mora strah prenesti še na mlajšo :-[.

Starša sta se strinjala, da v primeru uspešne sobote nadaljujemo s srečanji.  Sem pa na lastne oči videla reakcijo, ko smo bili skupaj na obisku pri enih, ki imajo psa. Sploh mala je tako brezglavo tekla, da se je na polno zaletela v mizo. K sreči ni bilo potrebno k zdravniku.

Ful me je strah, da sem se lotila prevelikega zalogaja. Je pa to dobro, ker se bom res temeljito pripravila. Majčke bomo barvali. Že drugi dan Fred nosi majčke da ne bi slučajno dobil idejo, da bo hotel tisto dol strgati.
 Zaželite mi veliko sreče.  Če bo ta podvig uspešen sva namreč še en korak bližje terapevtom. Moja želja je bila taka, vendar se morajo s tem strinjati vsi v družini. Tudi mož, ki bo kdaj pa kdaj več za varuha otrok, ko bova midva v šoli. Sicer pa korak za korakom. Pozimi naju čaka še BB-H.

Še to: glede lajanja se sploh ne bojim, ker Fred še ni tolikokrat zalajal, da bi ga lahko naučila ukaz glas. V pasji šoli se je oglasil šele zadnjo uro in vsi so bili šokirani, ker pes zna lajati.

Vse bo vredu :) Slabše potemtakem skoraj ne more biti ;)


Slikeee :D

Uuuu, super načrt! In, obvezno slike! Misija bo zagotovo uspešna! Sploh, ker sodelujeta starša!  :D :D :D

Čisto na kratko.
Obiski so trajali od dveh do osmih.
Končni rezultat sledeči:
Večja je na koncu Freda božala, mu dajala priboljške in ga vodila na povodcu :D :D :D.

Z mlajšo bo treba še kdaj ponoviti. Ko so prišli sem jim razložila, da Fred ne mara čebel. Če bo katera bežala in mahala z rokami ji bo Fred pritekel pomagat pregnat čebelo. Torej mimo Freda hodimo mirno in ne bežimo. Uspeh popoln. Pred psom ni več bežala :D :D :D.
 Majčk sicer nismo barvali, Fredu ne odgovarja noben kroj >:(, smo pa pobarvali njegov telovnik, ki ga je potem mirno prevohal in oblekel. Mlajša je narisala roke, ki ga božajo in sonce. Jaz sem čist hepi :D :D.

Skratka, zadeva je potekala peklensko dolgo, smo pa dosegli neke cilje. Počasi bomo tudi mlajšo približali Fredu, ne da bi okamenela ali bežala. 


Stokrat hvala za nasvete. Hvaležna sta vam tudi starša teh deklic.
Slikice, kar jih je, bom objavila drugič. Sedaj grem samo še spat :-[.
Lahko noč :-* :-* :-*

Bravo, bravo, bravo <:] ,^ Bamfel familija, vi ste zakon hu:g  :-* Frad pa itak - car >3

* Fred, seveda :)

 <:] O0

BRAVO .... da bi bilo takih staršev in njihovih "pomočnikov" za prilagajanje psom ČIIIMVEEEEČČČ. res ... včeraj smo bili v poreču na sprehodu ... križana gora  :'[ (al kristusove gate alkukože). smo srečali falimijo z dvema otrokoma ... en kup vreščanja od staršev in otrok ... najbolj je bil pa BALLOO na udaru  :o :o :o

sem jim razložila, da tamali poje, zdaj ko je mladič in ima 4mesece, enega otroka za zajtrk in enega za večerjo in da danes (beri: včeraj) še ni večerjal .... AAAAAAAAAAAAA .... je mama komentirala, da sem zmešana ... sej sem, sej vem, da sem ... samo ne vem kdo je bolj  :P :P

natis ;b ;b

Pa kako ti rata take krvoločne mrcine vzgojit ;D Še malo pa bo Sančotova poročala, da Ditka dobi za kosilo dva najstnika, ker bi rada, da hitro zraste na 40 cm višine ;b

Moram komenitrat :D
Najprej čestitke za uspešen dan.

Sicer pa so eni ljudje res prav neverjetni.
Ko sem bila na morju s 4 mesečno mladičko (nekje 8kg), ki se je sicer razveselila vsakega, ki je šel mimo, z divje mahajočim repom(jaz sem jo imela na kratkem povodcu!), ljudje pa svoje otroke panično k sebi in jim govorili nekaj v stilu:"Umaknite se ugriznil vas bo". Ampak res panično.
Saj ni čudno, da se jih potem toliko boji psov.

lp

Tudi za taksne paciente imam zdravilo...  ;D

Privoscim jim najbolj grd pogled, ki ga zmorem in se prav nejevoljno zaderem, da naj za bozjo voljo nehajo strasit moje pse  ;D ;D

Ko bi vi videli tiste bebaste obraze...

bravo bamfelovi! >3

Saj mi smo še fotkali Fredov zajtrk. Dober da mam dost otrok ;D

Natis zakon, hvala za ta namig, ga bomo kdaj uporabli. Ker naša psička pasme basenji je "ful nevarna" z pogledom baje, je zadnjič en moški svojim otrokom rekel naj gredo stran, ker jih gleda. Pa halo saj pes ima tud oči in gleda.

Bravo bamfel family, res ste super  hu:g

Ma jest priznam, sem prav alergična na take ... oprostite ... idiote. pa moje res NIKOMUR nič nočejo, jih mam na kratko, pa zanimive so, ker majo papirčke in gumice. že iz tega bi jih lahko na bistveno lepši način približali otrokom.


LacenS
balloo je najmanjši od vseh. ima cca 29cm in cca 4kg (al pa še manj)... MLADIČ ... panika pa taka, ko da je najmanj 100kilsko "tele" ...  ;D ;D

Jao, natis, sploh ne veš, kakšne probleme imam jaz z Dito in malčki :-X, ona čisto mahnjena nanje :D, 9 malčkov od 10 pa vrešči kot blesavih ;^*, starši pa kakor kdo.  Pa zadnjič je bil cel hudič v parku z nekimi bolj južnimi turisti ::),  ki so jedli sendviče, Dita jih je pa hotela pozdravit ... buh se usmili, kakšna štala.
 Komaj čakam srede, da pride naš tamali nazaj.  :)