mojpes.net

Včeraj sem domov pripeljal dve leti in pol staro Bordojsko dogo, psa po imenu queen. Pred njim sem imel 10 let Bullmastiffa s katerim nisem imel težav, ker sem ga vzgajal od mladiča.
Bivši lastniki psa so mi povedali da je bil vedno zunaj, na vrtu in v pesjaku, da so jim ga pa že eni vrnili, češ da je lajal na balkonu in težavo predstavili kot da je bil tam problem ker očitno niso imeli ne vrta ne pesjaka. Jaz imam oboje. Ko sem ga pripeljal domov sva šla na dolg sprehod, potem sem mu dal jesti in piti. Pil je, jedel ni. Okoli 23 ure sem ga zaprl v pesjak, vendar sem ga moral po 15 minutah vzeti ven ker je neumorno lajal. Tudi na vrtu noče biti sam, čim me nekaj sekund ne vidi me začne iskati in lajati. Danes dopoldan sem vztrajal skoraj celo uro, potem sem ga moral zopet vzeti nazaj not v hišo zaradi sosedov. Ponoči je spal skupaj z mano on na tleh jaz na kavču, ker je le tako mirno spal. Jaz pa bolj malo zaradi smrčanja in vetrov. Doma imamo pse že vseskozi... imeli smo tudi Hanoveranskega barvarja, ki je bil star skoraj 4 leta ko smo ga posvojili pa z njim nismo imeli popolnoma nobenih težav z laježem in pesjakom. Vem da je bil Hanoveranec navajen pesjaka, ker smo ga dobili od lovskega kolega. Za to Bordojsko dogo močno sumim, da je bila res kot so mi povedali navajena biti sama v pesjaku in na vrtu.
Pes mi je všeč, ravno tako ženi in hčerki... zato bi ga res radi obdržali, vendar če se težava z laježem ne bo uredila ga bom moral vrniti. Vem da se mora pes navaditi na novo okolje potrebujem nasvet, če ima kdo kak nasvet kaj storiti? Koliko dni vztrajati in kdaj je čas da ga vrnemo v kolikor se ne bo privadil da bo moral biti kdaj tudi sam v pesjaku ali na vrtu?
Naj povem da se z njim ukvarjam strokovno, kot so me naučili na izpitu iz kinologije. Težave so tudi z neubogljivostjo, briketa za pohvalo ko uboga ne vzame. Vem pa tudi da psa niso imeli v nobeni šoli, tako da razume sedi, daj tačko... prostor pa je že bolj loto zadeva.
Za pomoč se v naprej najlepše zahvaljujem!

Uh, sama vidim v tem najbolj to, da je potrebno s psom več delati kot se bili očitno navajeni. Po opisu sodeč pa se mi tudi zdi, da boste z nekaj truda lahko imeli čudovitega psa.  :)
Kaj narediti, pa sem premalo poučena, da bi lahko povedala točno, kaj storiti.

Vsekakor bi svetovala kot prvo obisk pasjega učitelja, ki bo znal marsikaj povedati. Pa nadaljevati z vztrajnostjo.
Za našo posvojenko (tudi pri dveh letih) lahko povem, da skoraj nekaj mesecev ni vzela nobenega priboljška iz moje roke. Zdaj to naredi brez težav in lahko šolanje nadaljujeva po običajnem vzorcu. Sem pa kar nekaj časa iskala tisto, kar bi lahko zanjo bila nagrada. Izkazalo se je, da je najboljša nagrada ta, da se veliko druživa in, da se je sprostila do te mere, da jo zanima delo z mano in nagrajevanje povezala s prijetnimi stvarmi.
Nekateri psi rabijo daljši čas, da se sprostijo in potem dobite najboljšega psa pod soncem za vas! Vsekakro pa ne pričakujte, da bo to kar z danes na jutri.  ;)

Meni se zdi, da ga samo daje negotovost zaradi spremembe okolja. Še toliko bolj, ker so ga že vlačili sem in tja. Če ni kakega posebnega zadržka, da bi bil notri (razen smrčanja in vetrov  ;) ), potem naj bo pač notri. Zunaj pa tudi v družbi. In v pesjaku rajši 6x po 5 minut, pa izpust, igra, pohvala, kot enkrat pol ure. Vsaj nekaj dni, da spozna, da ga ne boste zdaj pa še vi zapustili. Za uvajanje psa, sploh posvojenega, si je itak smiselno računati teden ali dva dopusta.

No, seveda pa osvobodiš iz pesjaka in spustiš v hišo takrat in zato, ko/ker si se ti odločil in ne takrat in zato, ko/ker on dela silo.

Briketi se pri nas ponavadi niso smatrali niti kot resna hrana (govorim s stališča psov), kaj šele nagrada. Poskusi s pečenimi in na papirju osušenimi kockami hrenovke ali posebne salame, s sušenimi ribicami, kockami sira...

Da se psa ki je iz kakršnegakoli razloga lajav in nervozen ne da navaditi čez noč mi je seveda jasno. Kot sem napisal imam izpit iz kinologije. Glede spanja v hiši je problem, ker noče spati sam. Jaz imam ženo in otroka, verjetno ste to spregledali... hči je stara dve leti in pol, nimamo še vrtca ker jih primanjkuje tako da jo pazim jaz ali varuška. Za psa so imeli napisano da je vajen vrta in pesjaka, kar očitno ni. Če bi napisali da je težaven in da je vajen 24 ur pozornosti ga niti ne bi jemal. Vzel sem ga zato ker imamo vrt in pesjak kar so imeli tudi za pogoj da ga oddajo, ne zato da se bom moral njemu posvečati več kot otroku. Vem tudi da se dve leti in pol starega psa ki je imel ti dve leti in pol ustaljeno prakso drugačno kot bi jo imel pri novem lastniku težko spremeniti razen če nisi človek brez vseh obveznosti in se mu lahko 100% posvetiš. Glede strokovne pomoči se bom obrnil na kakega trenerja teh pasem, upam da bom tukaj dobil kak strokoven kakovosten nasvet. Vsak pošten trener psov ali pasjerejec ve da se pasme razlikujejo med seboj do te mere da lahko dober nasvet da le tisti ki pasmo res dobro pozna ne le iz knjig temveč iz prakse. Ravno tako to vem tudi jaz, zato sem tudi zaprosil za pomoč in nasvet v upanju da se najde kso ki ima praktične izkušnje z Bordojsko dogo. Sam sem kar dobro podkovan tudi praktično za vzgojo lovskih psov krvosledcev, predvsem Bavarskih in Hanoverskih barvarjev, ki imajo karakterne lastnosti toliko drugačne od Bordojske doge da večina šole ki barvarjem zaleže niti približno ne bo zalegla pri Bordojski dogi. Če me ne bi motilo da pes spi v spalnici z menoj ženo in otrokom potem ne bi to zadevo predstavil kot problem. Imel sem že Bullmastiffa, kar ste očitno tudi spregledali... ta pasma je zelo podobna karakterno Bordojski dogi, zato sem ga tudi navadil da je bil čez dan na vrtu ali pesjaku ponoči pa je spal na hodniku. Ker niti Bullmastiff niti Bordojska doga nista ravno za v stanovanje razen če te ne moti da je kompletno stanovanje popleskano s slinami. da bi imel Queen na razpolago celo hišo ne pride v poštev.

Sploh se mi zdi lajež velik problem če se pojavi pri pasmi kot je Bordojska doga, ki naj bi bil tih pes.

Sem se obrnil za pomoč na Kinološko društvo v domačem kraju. Jutri greva tja pa bom napisal kaj so mi povedali, če bo še kdo imel podobno težavo s to pasmo. Nagrade bodo morale pe očitno počakat, tudi klobase in ostale dobrote. Bo treba najprej domotožje rešit, pa kak teden dva še poslušat smrčanje in "pukce" vohat :) Pa majico z napisom sem neprespan in siten si bom kupil :D

Ne, ničesar od napisanega nisem spregledala. Še manj, da bi dajala konkretne nasvete o vzgoji za točno to pasmo ali točno tega psa. Napisala sem samo na splošno, da se pri novem psu včasih ne izide čisto tako, kot je bilo zamišljeno, in je treba taktiko nekoliko prilagoditi. Cilj je vedno isti, zadovoljen vodnik z zadovoljnim psom, poti do te točke se pa razlikujejo. Tudi znotraj pasme so psi precej različni, pa spet po drugi strani so neke generalne smernice, ki veljajo tudi za vaške zmešančke.

Želim vam čim krajše obdobje prilagajanja in prijetno sobivanje.

Pes je prišel VČERAJ. Verjetno tudi zaradi hčerke, ko se je rodila, nekaj časa niste spali. Dni, bolj verjetno mesecev ... :-\
Tesnoba zna bit zoprn problem, seveda. V vseh sorte oblikah, ne le kot lajež. Ampak vse se da. S potrpežljivostjo in voljo, nikakor pa ne čez noč in ne na silo. Tudi jaz bi tulila, če bi me nekdo odpeljal iz bivšega doma in zaprl ven, pa še vedla ne bi, kje sem in kdo so zdaj ti ljudje in kakšne namene imajo. Poleg tega upam, da vrt+pesjak ne pomeni, da je to to, "raj za psa", in da bo deležen tudi (aktivnih) sprehodov in interakcije z ostalimi družinskimi člani. Saj to je verjetno bistvo tega, da imaš psa, pa četudi ne sme v hišo.

To sem omenila (tudi) zato, ker bo sicer verjetno lajal tudi preprosto zato, ker mu bo dolgčas.

Oba naša psa (imeli smo jih 20 in 15 let nazaj) sta lajala, ko sta bila sama na vrtu in bila sta ful time zunanja psa. Bila sta bevskača iz dolgčasa (bernc in kraševec). Zdaj te napake ne bi več ponovila in vsi naslednji psi (kot je trenutni) bodo notri, predvsem zato, ker se nimam časa 6 ur na dan aktivno se ukvarjat z njimi (imam 2 otroka, službo, hišo in vrt, ter moža ki ga po cele dneve ni doma), pa so vsaj s svojim krdelom, če že niso ves čas aktivno zaposleni.
Žal razen postopnega navajanja na novo okolje in ogromno potrpljenja, ter nekaj prilagodljivosti ne znam nič svetovati, ker nimam izkušenj z bordojsko dogo. Mu pa že potrjujete vedenje. Ko laja, gre noter. Odločite se, kaj bi pač radi - a bo zunaj in ga ob laježu ne spuščajte noter, ali pa ga imejte noter in ga nato počasi navajajte, da bo vedno dalj zunaj.
Dobro poznam sosedske zamere zaradi lajanja in niso prijetne in če ga mislite vrniti bo po mojem mnenju bolje, da ga vrnete kar takoj, preden bo še bolj zmeden.

Meni se zdi predlog, ki ga je podala enaNika, odlična ideja že po zdravi kmečki logiki, ne rabiš "papirja" za to - psa postaviti v pesjak (ali drug (zaprt) prostor) najprej ob prisotnosti, nato za trenutek, minuto, par minut in nato podaljševanje.. Hrano, igrače, bikovke naj dobi v pesjaku. Lahko, da je bil res dve leti tiho zaprt v pesjaku, a je ob prihodu k vam končno začutil toplino in pesjak takoj povezal s svojo preteklostjo, ki je noče več. Zelo zelo postopno navajanje, kak priboljšek naj ga čaka tam, s čimer se bo zamotil, pa bo!  

Kar se vam dogaja, je po mojem osebnem mnenju popolnoma normalno.
Psa so že dvakrat v kratkem času "iztrgali" iz domačega okolja in ustaljenih navad.

Meni osebno podatek o pasmi ni ravno najbolj relevanten. Ja, so pasemske razlike, po drugi strani pa je tudi vsak pes individum zase.

Midva s soprogom sva posvajala od znanega lastnika leto in pol nazaj. In to odraslega samca, tako kot vi. Kar nekaj časa in volje je bilo potrebno vložiti v sobivanje. Kar sva tudi pričakovala.
Situacija je bila obratna kot pri vas. Popolnoma zunanji pes, ki ga je bilo potrebno navaditi, da je njegov "koča" zdaj zidana in jo deli z ljudmi in še enim psom.  :P

Kljub temu, da sva notranje bivanje namerno povzročala za naj-naj (ta boljš priboljški, crkljanje in druge fajn stvari), smo morali preživeti nočno "cmihanje, kruljenje, cviljenje". Ja, sva nekaj časa naokrog hodila kot zombija, ampak je minilo. Tudi priboljški so bili "španska vas". Meni je zelo koristil nasvet, da naj takoj vzpostavim rutino in se je držim. Točno določene ure sprehodov, točno določene ure hranjenja, ure za "delo" (igra, učenje). Mislim, da je pomagalo tudi pesjanarju, saj smo bili v dveh mesecih team.

Dejstvo pa je, da bo treba vložit kar nekaj energije. Ampak se splača!  ;) :) Srečno!

 

No, saj... pes ni kriv da so z njim očitno neprimerno ravnali, ker je od kar je pri nas kot prikolica, kjer sem jaz gre tudi on. verjetno bo tudi to res da je pri nas začutil da je zaželjen in da ga imamo radi, češrav je komaj prišel in si želi več pozornosti ki je tam ni imel, če pravijo da je bil cel dan priden v pesjaku ali na vrtu :/ in da ima na pesjak in vrt brez ljudi slabe spomine. Dobra stran je da sem imel že Bullmastiffa, tko da me ne moti brisanje slin po jedi in pitju. Jezi me samo to da nekateri ljudje kupijo psa in mislijo da se bo igral z njimi samo takrat ko bodo oni to želeli in tako je pes nesrečen... potem ga pa oddajo. Ni kaj. Bomo še mi mal zombiji pa bo. Radi ga imamo on pa nas še bolj.

O0 ,^

Vsekakor se vam bodo intenzivno ukvarjanje na začetku, trud in vztrajanje tisočkrat povrnili!  ;) :) >3

Začni ga lepo navajat na pesjak kot da bi imel mladiča, vsak dan 5 minut več...pa se bo pomoje vse uredilo :)

Pes je očitno navajen bivanja v hiši in tam tudi hoče biti. Ti se moraš odločiti kje bo. Če si se odločil posvojiti odraslega psa, se bosta oba učila. kjer je volja je tudi zmaga.

Ko smo mi posvojili petletno psico (Dogo Argentino) smo na zacetku tudi imeli velik problem z lajanjem. Psica je bila verigarka celo zivljenje, zivela je izolirana in edini stik ki ga je imela s clovekom je bil ko so ji metali hrano. Za povrh je njen glas obupen, popolnoma razglasen. Je pa lajala samo ce je bila zaprta v pesjaku, nabijala tudi po par ur v prazno. Tiho je bila samo ko je bila spuscena, tako da je pac spuscena. S tem da je imela ona ob prihodu vec problemov kot vas pes. Pri vas je dejansko problem samo locitev, kar pa mislim da je resljivo. Pes je komaj prisel k vam.
Verjamem da se psu ne mislite posvecati vec kot otroku, posvecati pa se mu morate, ja. Glede na to da ste prej ze imeli pse, ste pred posvojitvijo morali racunati s tem. Definitivno priporocam strokovnjaka, ki ima izkusnje s problematicnimi psi.
In trudite se ga cimvec zmatrati, samo sprehodi niso dovolj, pes se mora tudi mentalno utruditi. Za priboljske so fajn tudi popecena jetra s cesnom. Ne poznam psa, ki nebi obozeval takih priboljskov.
Ce je vase dvorisce ograjeno, bi ga morda probali imeti spuscenega? Vrata pesjaka naj bojo odprta, slej ko prej bo prostor vzel za svoj in hodil sam spati v koco. Naj ta korak naredi sam, ne na silo.