mojpes.net

Temple Grandin: Živali nas človečijo

Temple Grandin se je rodila 29. avgusta 1947 v Bostonu v ZDA. Pri treh letih, ko še vedno ni spregovorila, so ji zdravniki diagnosticirali avtizem. Po uspešni govorni terapiji je pri štirih letih začela govoriti, nato je kljub avtizmu dokončala šolanje, diplomirala iz psihologije ter magistrirala in doktorirala iz etologije. Objavila je številne članke o avtizmu in Aspergerjevem sindromu ter o vedenju živali in izdala več knjig, med katerimi sta najpomembnejši Govorica živali (Animals in Translation) in Živali nas človečijo. V prvi je razložila, kako ji je prav avtizem pomagal pri razvozlavanju živalskega obnašanja, druga, Živali nas človečijo, ki bo konec marca izšla pri naši založbi, pa je prikaz položaja živali v sodobni družbi – živali kot družinskih članov ali kot členov v predelovalni industriji.Zgodba avtistke, ki je dosegla doktorat znanosti ter postala ena vodilnih strokovnjakinj na področju obnašanja živali, je navdihnila tudi filmske ustvarjalce. Igrani film o tej izjemni znanstvenici s preprostim naslovom Temple Grandin je leta 2010 posnel britanski režiser Mick Jackson, in sicer za televizijsko družbo HBO Films.

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. "Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali," pravi sama. Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo.
Ali je pes lahko srečen, če ga moramo vse dni puščati samega? Ali je lev v živalskem vrtu, ki ves čas nemirno teka sem in tja, nesrečen ali vzdržuje telesno kondicijo? Ali moramo svojo mačko uriti? Zakaj puščavske podgane tako vneto kopljejo rove? Kako lahko preprečimo napad panike pri domači živali, ki jo odpeljemo k veterinarju? Na taka in številna druga vprašanja odgovarja Temple Grandin na podlagi tridesetletnega raziskovalnega dela, poskusov in izkušenj. Pri tem se osredotoča na čustvene potrebe živali. Trdi, da so živali čuteča bitja, zato moramo spodbujati njihova pozitivna čustva - iskanje in igro - in preprečevati negativna - strah, paniko in bes -, če želimo, da bo njihovo življenje lepo. Z zgodbami in uvidi, ki so tako značilni zanjo, nam Temple Grandin razloži, kako zadovoljiti specifične potrebe psov, mačk, prosto živečih živali, farmskih živali in živali v živalskem vrtu, če želimo, da njihove oči žarijo od zadovoljstva.

Knjiga Živali nas človečijo je obvezno branje za vse lastnike in skrbnike živali, pa tudi za vse, ki imajo živali preprosto radi.

Tudi ogled filma toplo priporočam!

Ja, super je.

Jezusmarička, takšnih traparij pa še ne! Stavek Če vprašate mene, bi raje umrla v moderni, dobro vodeni klavnici, kot pa da bi me živo raztrgale zveri. je popolnoma enakovreden stavku: Če mene vprašate, bi raje umrla v topli plinski celici v Aušvicu z najsodobnejšo tehnologijo, kot pa da bi se dolgo zvijala v smrtnih krčih na postelji v bolnišnici po dolgi in mučni bolezni ali kot da bi umrla v zveriženi pločevini na dolenjki ali se med smučanjem zabila v drevo ali ... In, ja, tiste krave v omenjeno klavnico niso prikorakale po poti, posuti z rožicami, kot tudi jaz ne bi tako prišla do plinske celice, pa vendarle, no, saj zagotovo se splača, bogve kaj bi se mi še hudega lahko zgodilo v življenju, če bi ga imela! Njen navedeni stavek je neslan kot tudi to, da rejo klavnih živali ganljivo poimenuješ: skrb za to, da te živali sploh obstajajo. Jap, to je čista dobrota.
Pa tudi druge stvari, nekje so neverjetne nedoslednosti, na primer, ko razlaga, kako si izbrati takšno žival, da se nam bo pustila valjati po rokah: za koga bo to bolje, za človeka, ki žival očitno vidi kot uporaben predmet, ali za žival, na primer za malce bolj zadržano muco, ki jo kratkomalo odsvetuje vzeti/posvojiti?
Pa vzvišena konteplacija nad razmislekom o odvzeti pasji svobodi: da, a ni fajn tistim, ki so "svobodni", saj vemo, kako končajo. Povodci in ograje so namenjeni odgovornemu lastništvu in zaščiti svoje živali, kar se pa svobode tiče, v modernem svetu tako in tako ne obstaja. Knjigi bi moralo biti naslov Živali nas pozverinijo.

Ja, ja. Da ta avtorica militantnim veganom in AR aktivistom ne bo všeč, je jasno. Za razliko od njih, ona pač živali razume takšne kot so, jih ne idealizira, ne pripisuje jim atributov, ki jih nimajo in jim ne jemlje tistih, ki jih imajo. Gospa se pač ne ukvarja s pravičništvom, ampak z načrtovanjem opreme za farme in klavnice, s svetovanjem le tem in s preverjanjem le teh. In občasno napiše kakšno knjigo.  Konkretno  te  knjige  še nisem prebrala, zato o njej ne morem reči nič (za razliko od tistih, ki si upajo pametovat in kritizirat na osnovi treh kratkih odlomkov). Sem pa prebrala nekaj drugih njenih knjig. Fascinantne.  Pozna se pa, da  so ji krave in prašiči bližje od psov in mačk. Nekateri deli njene Animal in Translation so mi noro všeč.
In btw, s tistim, kar je napisano v onih treh odlomčičih se povsem strinjam. Z avtorica, da ne bo pomote.

Megavega, hvala za mnenje. Je res, da je ta knjiga dvignila precej prahu, med aktivisti in vegani, kot je lepo napisala Lanabela. Sama sem tudi vegeterijanka, a vendar prizadevanja Temple Grandin razumem drugače. Človek vedno je in vedno bo redil živali za hrano. Lahko skačemo po trepalnicah in ploskamo z ušesi, ampak tako bo. Zato se mi še vedno zdi bolje, da se vsaj tisti čas, ko jim je namenjen, z njimi ravna spoštljivo. Morda se je pri mucah avtorica res izrazila nekoliko okorno in misli ni razvila do konca. Ampak, če pomislimo z druge plati, si mnogo neuizkušenih ljudi zelo naivno predstavlja posvajanje živali. In predvsem nimajo izkušenj. Zato je, v prvi vrsti v dobro živali, res mogoče bolj smiselno priporočati stabilne živali in ne pretirano preplašenih. Ja, avtorica res zapiše, da se psi morajo zdivjati, ker tako zadovoljujejo svoj nagon po iskanju, kot ona to imenuje. Po drugi strani pa zapiše tudi, da naj to vodniki psov počnemo tam, kjer je to varno. Predpostavljam, da si knjigo prebrala. V branje ti priporočam še njene druge knjige, morda tudi ogled njenih predavanj na youtubu in film o njej. Potem te pa z veseljem vabim k debati. Ob predpostavki, jasno, da spoštujemo mnenje drugih, če ga že sprejeti ne moremo

Lanabela, hvala tudi tebi za mnenje. Je res, kar si napisala. Avtorica se res bolj ukvarja s prašiči, kravami in piščanci. Sicer ji je pa avtizem pomagal razumeti vzorce v obnašanju živali. Ti. objemalna škatla, ki je njen ublažila tesnobo, je kasneje pomagala tudi številnim živalim. Avtizmu navkljub je pa avtorica dosegla doktorat znanosti.

Jaz moram reči da se strinjam z Megavega, upam pa da bo človek nekega dne spoznal da meso je le zaradi užitka in ne zaradi potrebe ter da bodo klavnice nekoč v prihodnosti le zaprla svoja vrata! Naj se sliši kakor se hoče, ampak odkrito priznam da se mi živali veliko bolj smilijo kot ljudje, ne bom rekla ravno da jih imam bolj rada kot ljudi, se mi pa zdi da veliko bolj potrebujejo zaščitnike med ljudmi in da se mi ''dobro vodene klavnice'' zdijo čisti absurd! Ne vem kako lahko gospa ki zagovarja klavnice sama zase trdi da razume živali, če bi jih razumela potem bi slišala njihove krike agonije v klavnicah, krzneni industriji pa še kje drugje!

Mene vedno znova in znova preseneča, kako največji pravičniki in "ljubitelji" živali o živalih ne vedo nič, imajo o njih povsem zgrešene predstave in jih niti slučajno ne razumejo. Bi pa seveda ravno oni radi odločali o vsem v zvezi z njimi.
In jaz, nepopravljivo naivna sem se celo veselila prevoda knjige, ker sem (ne vem kako sem sploh mogla) pričakovala, da se bo kdo iz zgoraj omenjene skupine iz nje celo kaj naučil.....Ah ja.

Mogoče pravičniki in 'ljubitelji' živali ne vedo veliko o njih, vidijo pa njihovo trpljenje in krutost kateri so podrvženi. Ne vem kaj je treba razumeti živali, da vidiš da žival trpi, ko jo živo oderejo za krzno ali pa zakoljejo za prehrano!

Zelo pogosto vidijo trpljenje tam kjer ga ni in žal očitno tudi zlahka spregledajo bolečino tam, kjer dejansko je.

Knjižico se da naročiti tudi prek mojpes.neta (http://www.mojpes.net/modules/news/article.php?storyid=1905). Vabljeni k branju in k debati. 25. maja bo pa v Modrijanovi knjigarni tudi predstavitev knjige.

Pravkar berem Živali nas človečijo in moram reci, da je pravi balzam. Res je tudi, da sem pred tem ravno koncala z Cesarjem, tako da ni ravno postena primerjava, ampak kaksno olajsanje, da citira (novejsega) Mecha. :-*

Res jo priporocam cisto vsem, ki so sposobni sprejemati drugacnost.

Ekola, fertik. Vceraj. Moja najljubsa poglavja so o kravah, pujskih in piscancih, ter (jasno) o prostozivecih zivalih na koncu. Epilog je res pikica na i. Ali pa cesnjica na tortici, kakor za koga. Se dodaten plus je mnozica virov na koncu knjige - enkup dodatnega zanimivega branja.

Vesela sem, da imamo prevod in si zelim, da bi dobili se enega (Animals in translation). Upam, da jo bo prebralo cim vec ljudi, pa magari po nacelu "Keep your friends close and your enemies closer."

če ima kdo možnost časovnega zamika na TV - film Temple Grandine je bil včeraj 21:50 na POP TV...  ;)